Zaton gre tako verjetno deloma pripisati zmanjšani ponudbi zaradi premestitve ketamina na seznam prepovedanih drog v Indiji. Po tem se je proizvodnja preselila na Kitajsko in uporaba ter dostopnost ketamina sta doživeli nov razcvet, ko se je z berlinske scene začel počasi širiti po evropskem prostoru.
K njegovi popularizaciji so prispevali vse večja dostopnost, odmevnost raziskav ketamina kot zdravila za zdravljenje depresije in tudi sami učinki disociacije, ki zadovoljijo uporabnike, ki iščejo nova spremenjena stanja zavesti, saj so precej drugačna od tistih, ki jih povzročajo že dlje časa uveljavljene droge. Nenavadni učinki razdruževanja uma in telesa, distorzije vidnih, slušnih in časovnih zaznav, fizične anestezije in v nekaterih primerih tudi halucinacij se končajo dobro uro po zaužitju in človeka vrnejo nazaj v trezno stanje. Marsikdo se po sami uporabi lahko nekaj dni počuti celo bolje, kar je v primerjavi s stimulativnimi drogami ali alkoholom nekaj popolnoma novega.
Ob trenutni ketaminski renesansi, ki se dogaja v najrazličnejših kontekstih uporabe drog, je potrebno opozoriti, da uporaba ketamina nosi tudi nekatera tveganja, ki lahko močno vplivajo na kakovost tvojega življenja. Ravno vidik, da po uporabi nisi spran in da se nekateri lahko celo počutijo bolje, je past, ki pri nekaterih lahko vodi v pogostejšo uporabo, torej v večje količine, ki vodijo v večanje tolerance. In potencial za nastanek zasvojenosti je tu. Druga očem skrita težava uporabe ketamina pa so posledice, ki jih pušča na sečilih.
Ketamin in mehur
Mehur je nekakšna “vrečka” za zbiranje urina. Nameščen je za sramno kostjo in ima približno velikost grenivke, vendar je zelo raztegljiv. Ketamin in njegovi metaboliti lahko poškodujejo steno mehurja. Stena mehurja je sestavljena iz notranje plasti epitelija oz. povrhnjice in globlje mišične plasti. Ketamin in njegovi metaboliti poškodujejo celice epitelija, ki postanejo prepustne za urin, ta pa nato poškoduje mišično plast mehurja. Epitelijske celice namreč služijo kot zaščita globljih mišičnih plasti. Epiteljiske celice se lahko obnavljajo, mišične pa ne, zato pride, ko se mišične celice poškodujejo, do zabrazgotinjenja mehurja.
Simptomi ketaminskega mehurja
Simptomi so zelo podobni kot pri vnetju mehurja in se kažejo kot potreba po pogostem uriniranju in/ali bolečina za sramno kostjo. Redna in pogosta uporaba ketamina poveča možnost za nastanek teh težav, vendar pa lahko ljudje izkusijo težave z uriniranjem že ob ne tako pogosti uporabi. Eni so, kot kaže, k temu bolj nagnjeni, drugi pa manj.
Če torej uporabljaš ketamin in začutiš opisane simptome, je izredno pomembno, da vsaj za en mesec prenehaš z uporabo, da se lahko celice epitelija obnovijo. Če jim ne daš časa za obnovo, se namreč poškodba lahko poglobi in pride do hujših težav, kot so uhajanje urina in kri v urinu ter zabrazgotinjenje mehurja, ki ga lahko “rešimo” samo s presaditvijo mehurja. Zadeva lahko hitro postane zelo resna, lahko pa jo zelo lepo preprečiš tako, da takoj, ko opaziš težave, narediš pavzo pri uporabi ketamina.
Zmanjševanje škode
Škodo na mehurju lahko zmanjšaš tako, da ob uporabi ketamina piješ večje količine brezalkoholnih pijač in s tem poskrbiš, da se iz mehurja sproti izpirajo snovi, ki poškodujejo sluznico mehurja. Izogibaj se pitju alkohola in energijskih pijač, saj to še dodatno dehidrira telo. Nekatere raziskave so pokazale, da zeleni čaj oz. snov v zelenem čaju (ECGC) ščiti sluznico mehurja. Zato je lahko koristno, če uro ali dve pred uporabo ketamina piješ zeleni čaj ali zaužiješ ECGC. Vendar pa je tudi ob tem potrebna previdnost, saj so lahko prevelike doze ECGC toksične za jetra. Doze ECGC, višje od 800 mg na dan, lahko poškodujejo jetra (skodelica zelenega čaja vsebuje 50–100mg ECGC).
Odvisnost od ketamina
Ketamin sicer ne povzroča fizične odvisnosti, povzroča pa zelo močno psihično odvisnost, ki se je je izredno težko rešiti. Prepoznavni znaki, ki kažejo, da imaš s ketaminom težave:
- višanje tolerance: za doseganje želenega občutka zadetosti potrebuješ vedno višje odmerke;
- ketamin postane edino sredstvo za blaženje stisk (ko se počutiš slabo, je tvoja prva misel, da bi si narisal_a lajno ketamina);
- veliko razmišljaš o ketaminu: kdaj bi ga naslednjič uporabljal_a, kje bi ga nabavil_a, tuhtaš, če “bi ali ne bi” …;
- uporabo ketamina skrivaš pred prijatelji_cami in bližnjimi.
Če se najdeš v kateri izmed teh alinej, vsaj za 1 mesec naredi pavzo s ketaminom. Pavza ti bo pomagala razčistiti odnos s ketaminom in videl_a boš, kako ketamin pozitivno in kako negativno vpliva na tvoje življenje, kar ti bo lahko pomagalo pri boljši kontroli nad uporabo ketamina. Če ti pavza ne uspe ali pa po pavzi spet začneš preveč uporabljati ketamin, to pomeni, da bi ti najverjetneje koristila zunanja pomoč.
Pri obvladovanju uporabe ketamina ti lahko pomagamo v DrogArt svetovalnici. Lahko nas pokličeš na 041 730 800 ali nam pišeš na svetovanje@drogart.org.
