Tveganja za zasvojenost in resne zdravstvene zaplete se močno povečajo, ko se zdravila uporablja na drugačne načine kot je predpisano. Predvsem v primeru višjih odmerkov ter v kombinaciji z alkoholom in drugimi drogami.
Najpogosteje zlorabljene so naslednje vrste zdravil:
- Depresorji
Dolgotrajna uporaba tovrstnih zdravil na nepredpisane načine lahko vodi v hudo fizično zasvojenost. Ker vsi depresorji vplivajo na upočasnjeno delovanje možganov, je lahko prehitro prenehanje jemanja zdravila zelo nevarno. Zato se mora nekdo, ki razmišja o prenehanju jemanja tovrstnih zdravil po dolgotrajni uporabi, o tem najprej posvetovati z zdravnikom. V splošnem se odsvetuje kakršnokoli ’’samozdravljenje’’. V primeru, da oseba pri sebi prepozna znake tesnobe, depresije in podobnih duševnih težav, je pomembno, da se o tem posvetuje z zdravnikom, ki bo klienta spremljal in ob prvih znakih zasvojenosti ali stranskih učinkov primerno ukrepal.
Benzodiazepini so vrsta psihoaktivnih snovi, ki upočasnjujejo delovanje osrednjega živčnega sistema in so zelo zasvojljivi. Značilni učinki so sedacija, zmanjšanje čustvovanja in anksioznosti, sprostitev mišic, amnezija ter omotičnost. Predpisujejo jih predvsem za zdravljenje anksioznosti in paničnih napadov. Nenadna prekinitev zdravljenja je lahko smrtno nevarna, zato je za posameznike, ki dolgotrajno uporabljajo večje odmerke priporočeno postopno zmanjševanje odmerkov pod nadzorom zdravnika ali psihiatra.
Opioidi so zdravila, ki ob predpisani uporabi zmanjšujejo bolečino po poškodbah in težjih posegih. Vendar pa v primeru zlorabe, lahko že en sam večji odmerek povzroči hujše zdravstvene težave (npr. oteženo dihanje in spremembe v bitju srca). Redna uporaba lahko povzroči močno zasvojenost. Abstinenčni simptomi se pojavijo ob nenadnem prenehanju uporabe zdravila in vključujejo nemir, tesnobo, bolečine v mišicah in kosteh, nespečnost in slabost.
Opioidna epidemija v ZDA
Zdravljenje s predpisovanjem opioidov se je v zadnjih dvajsetih letih potrojilo. Opioidi so najbolj zlorabljena zdravila v ZDA, ki se uradno uporabljajo za lajšanje bolečin, a jih ljudje pogosto uporabljajo/zlorabljajo za zmanjševanje tesnobe. Glavni problem je nestrukturirano predpisovanje zdravil, saj je velikokrat odvisna od klientovega subjektivnega mnenja, glede na to kaj razumejo kot ’’raven bolečine’’. Posledično si klient lahko sam predpiše dozo, kar pa hitro lahko vodi v nekontrolirano uporabo in predoziranje. Porast smrtnih primerov zaradi predoziranja z opioidi velja za najhitreje rastoči problem v ZDA. V letu 2016 sta bili skoraj dve tretjini smrtnih žrtev zaradi predoziranja posledica prav uporabe opioidov (predpisane in nepredpisane).
- Stimulanti
Stimulanti so vrsta psihoaktivnih snovi, ki pospešujejo delovanje simpatičnega živčnega sistema in povečajo koncentracijo dopaminskih nevrotransmiterjev. Učinki uporabe stimualantov so predvsem pospešen srčni utrip in pritisk, evforija, večji fokus, povečana budnost in motorična aktivnost ter občutek pospešenega mišljenja.
Kot pri zlorabi drugih zdravil, obstaja tudi pri zlorabi stimulantov možnost, da oseba razvije zasvojenost. Dolgotrajno uporabo spremljajo fizična in kognitivna utrujenost, depresija, motnje spanja, nereden srčni utrip in panični napadi. Zloraba tovrstnih zdravil lahko povzroča težave s srcem in ožiljem, bolečine v mišicah, pospešeno dihanje, nemir, močno povišano telesno temperaturo in celo paniko ter halucinacije. Težave v želodcu lahko spremljajo slabost, bruhanje in krči. Ponavljajoča zloraba zdravil lahko vodi tudi v psihične težave, lahko povzroča psihozo, depresijo, izbruhe jeze in paranojo.
Najpogostejša je zloraba stimulantov za povečanje kognitivnih zmožnosti, predvsem Ritalina, ki je predpisan za zdravljenje ADHD (motnje pozornosti in hiperaktivnosti). Dokazano je, da tovrstni stimulanti povečujejo kognitivne sposobnosti posameznikov z ADHD, zlasti izboljšajo pozornost in spomin. Vendar pa ostaja neznano ali ima enake učinke tudi za posameznike brez ADHD, pri katerih bi lahko šlo le za placebo učinek.
Uporaba zdravil, celo če so bila ta predpisana s strani zdravnika, lahko vodi v neustrezno uporabo in v nekaterih primerih tudi v zasvojenost. Tveganje za razvoj zasvojenosti pa je pri zlorabi zdravil še toliko večje, saj oseba nima nobenih določil kako jemati zdravilo in kakšne doze izbirati.
Priporočila za zmanjševanje škode pri uporabi zdravil brez recepta
V primeru, da se vseeno odločiš za uporabo zdravil, ki ti jih zdravnik ni predpisal, upoštevaj naslednje:
Splošne smernice:
- Pomembno je, da se kupljene substance laboratorijsko testira, saj lahko vsebujejo drugačne snovi, kot je obljubljeno.
- Ne uporabljaj prepogosto, saj povzročajo zasvojenost. Ob prvih znakih zasvojenosti, tesnobe ali drugih duševnih težav poišči pomoč (zdravnik, DrogArt svetovalnica, Stigma…).
- Nikoli ne mešaj z drugimi depresorji, disociativi ali stimulansi, zaradi nevarnosti predoziranja!
- Z vsemi substancami najprej začni z majhnimi odmerki in počakaj, da se učinki razvijejo v polnosti.
Dodatne smernice po substancah:
Depresorji (alkohol, benzodiazepini, GHB….)
- Pred uporabo naredi alergijski test; zaužij majhno količino aktivnega odmerka in počakaj eno uro. Vsako novo pošiljko ponovno preveri, saj so lahko primesi vsakič drugačne. Pomembno upoštevati predvsem pri opioidih.
- Uporabljaj volumetrično doziranje; večjo količino čiste substance raztopiš v topilu in z brizgami odmeriš. Upoštevaj predvsem pri opioidih.
Stimulanti (kokain, MDMA, amfetamin…)
- Delaj pavze (npr. vsaj 3 mesece med eno in drugo uporabo).
- Če imaš ti ali pa kdo v tvoji družini duševne težave ali težave s srcem, se odsvetuje uporaba vseh stimulantov, ker negativno vplivajo na delovanje srca in lahko povzročijo duševne težave.
