LSD je močna psihedelična substanca, kar pomeni, da spremeni način sprejemanja in zaznavanja okolice. Že v zelo majhnih količinah povzroča močne učinke, ki se kažejo predvsem kot popačeno in spremenjeno zaznavanje okolice (intenzivnejše barve, spremenjene oblike in velikosti predmetov…). Mnogokrat povzroči tudi močne halucinacije in občutek razsvetljenja.
1) »Moja najbolj taka izkušnja je bila z LSD-jem letos poleti, ker sem ga po nesreči popil (nisem vedel, da je bil v vodi) na festivalu in mi je bilo naprej ful grozno, sem že hotel it na ambulanto, da me spravijo skupaj, ker me je res tripal. Ampak na srečo sem že imel mal izkušenj z psihadelijo in sem se skuliral. No, pol mi je bilo pa ful zakon, sem 5 ur hodu po plažah, pa tko… Trip je bil bolj tak, poseben, ma sej če ne bi šel lih iz zveze, bi bilo čist kul, tko me je pa to opral. Drugače mi je bilo pa pol, ko sem nehal o njej razmišljat, zakon.«
Najprej naj še enkrat izpostavimo, da je na vsakem žuru pomembno paziti na svojo pijačo, saj nikoli ne veš, kdaj se v njej utegnejo znajti nezaželeni dodatki. Vsi pa vemo, da kdaj odložimo kozarec in se s kom zadebatiramo, zapremo oči med plesom, hitimo na WC ali kaj podobnega, in v žurerski naglici pozabimo, da je na svojo pijačo dobro paziti ves čas.
Sploh, ko ne pričakujemo nekih občutkov, čustev, vizualnih podob, obstaja možnost, da nas zgrabi panika, saj ne vemo, kaj se dogaja in zakaj. To je lahko izjemno neprijetna izkušnja, ne glede na izkušenost uporabnika in substanco, ki je bila nehote zaužita.
Če se nam zgodi, da začutimo neke učinke, ki niso pričakovani, je pomembno, da to povemo nekomu od bližnjih, ki bo ob morebitnih zapletih lahko poskrbel za nas, nas odpeljal na miren kraj, nas pomiril… Dobro je, če se v takem primeru umaknemo na nek tišji, mirnejši prostor, v družbi nekoga, ki mu zaupamo, zato, da dogajanje čim bolj mirno sprejmemo. Ko je droga v telesu, ni magične paličice, ki bi substanco iz nas zradirala, zato je pomembno, da se zavedamo, da bodo učinki minili. Če nas zgrabi panika in nas je strah, ne vemo, kaj bi, pomislimo na najhujše scenarije. S tem stanje nedvomno poslabšamo. V takem primeru drži pregovor, da se »nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha«. Če se kdaj znajdeš v tovrstni situaciji (v tej ali oni vlogi), je dobro, da imaš v rokavu kakšno »talk down« metodo, ki bo tebi ali prijatelju pomagala prebroditi krizo panike ali morebitnega bad tripa. Več o talk down metodah najdeš na tej povezavi ali v DrogArtovem letaku »Droge in psiha«.
Včasih se nam zdijo učinki zastrašujoči zlasti zato, ker jih nismo pričakovali. V večini primerov bo dovolj, če se z neko tebi prijetno osebo umakneš na miren kraj in počakaš, da učinki minejo. Če pa sumiš na resnejše zaplete v fizičnem ali duševnem zdravju, ne odlašaj s klicem na 112. Zlasti panične reakcije je potrebno razločiti od hujših in smrtno nevarnih zapletov (vročinski udar, oteklina možganov), ki pa so si lahko zelo podobni. Tveganja za tovrstne zaplete pri uporabi zgolj psihadelikov praktično ni. Če pa jih slučajno mešaš z drugimi drogami (predvsem stimulansi), obstaja tudi to tveganje. Tu si lahko prebereš več o najpogostejših zapletih.
2) Ko sem prvič vzela LSD sem iskala popolno situacijo. Da bo res vse kot more bit, lih zato, da se izognem bad tripu. Ene 5x smo prestavili zaradi mene in ko sem šestič hotela prestavit, ker sem dobila menstruacijo, se mi je zazdel, da si kar že malo zmišljujem izgovore in da vsi zgubljajo potrpljenje, tako da tokrat nismo prestavil. Bili smo 3je, moj precej novi fant in kolegica, s katero si nismo spet tok ful blizu (druga napaka). Na začetku je bilo vse kul, lepo, zabavno. Mela sem en štrikec, ki je iz torbice gledal, bla je mal natrgana in sem se lahko tok vživela v to, da sem mela filing, da sem cela v morju teh štrikcov od torbice, da so mehki in lepi in me božajo. No, potem sem pa hotela vstat in zaradi tega, ker nisem mela filinga za čas, se je pač zgodilo, da je bila kaplja krvi na kavču, kjer sem sedela. In sem se usedla nazaj in tolažila, da tistega ni tam. Na kar sem imela občutek, da sem potopljena v bazen krvi, da je povsod na meni in okoli mene. Tok sem se napsihirala, da nisem mogla več govorit in to se me je držal celih naslednjih 6 ur. Vmes sem bila tako živčna… Ne znam opisat, kot, da me bo razneslo, kot da hočeš pobegnit, pa se ne moreš zares premaknit. Grozno je bilo in še nisem imela oblek, da bi se preoblekla, hotela sem pod tuš, pa nisem upala itd. In potem je še ta moja kolegica začela dobivat neke napade, ki so spominjal na epilepsijo. Po mojem se je to zgodil ene 5x, skoraj sem rešilce klicala, nisem vedela, kaj naj naredim in je to samo še povečal mojo tesnobo. Hvala bogu je bilo na neki točki konec. Čeprav izkušnja ni zares resnična, imaš občutek, da je, tut ko mine. Mela sem občutek, da me moj fant nikoli več ne bo pogledal v oči in js nisem mogla njega, in tut poznal se mi je kar nekaj časa, da sem imela to izkušnjo. Je precej resnična. Po mojem sem bila še kakšen mesec po tem kar malo depresivna, ker se mi je uspel tok napsihirat.«
Ker je LSD zelo močna droga, ki je lahko zelo obremenilna za duševnost, je zanjo potrebna dobra psihična kondicija. Učinki so poleg doze, izkušenosti uporabnika ipd. zelo odvisni tudi od posameznikovega počutja, okolja, družbe itd. Pravimo, da sta pomembna dober set in setting. Dober set pomeni pozitivno čustveno stanje – dobro počutje (da ne počnemo tega »na silo«, v strahu, jezi, v obdobju depresije ali drugih težav v duševnem zdravju), dober setting pa primerno okolje, v katerem se dobro počutimo in kjer ni motečih dražljajev, npr. ogromno dogajanja, klic ali prihod staršev domov, prihod policije ali karkoli podobnega, kar v nas tudi v treznem stanju – še sploh pa v času zadetosti – lahko kakorkoli vznemiri, ustraši, razjezi. Včasih tudi dobro počutje in pozitivno okolje nista garancija za dober trip. Zelo fino je, če imaš ob sebi »sitterja«. To je oseba, ki bo ob tebi trezna in ti bo lahko zagotovila več varnosti, udobja, te bo ob morebitnem bad tripu lahko pomirila… Če se odločiš za uporabo, si organiziraj okolje, prostor, družbo, čas itd. tako, da se boš počutil_a dobro. Tako že vnaprej bistveno zmanjšaš možnosti za neprijetne izkušnje. Vseeno pa vedi, da gre za močan psihedelik, ki lahko sproži nezavedne vsebine, pozabljene spomine, strahove, dvome, celo travme, zato ne obstaja recept za trip, ki bo zagotovo dober.
3) »S kolegico sva ležali v gozdu in čakali, da naju prime. Ko sem jedla čips, sem opazla, da okus zaznam le za kratek trenutek, pa še ta okus se nahaja nekje daleč. Čez čas okusa sploh nisem mogla več ujeti, in spoznala sem, da sploh nimam nobenih čustev in občutkov. Da me zebe sem ugotovila tako, da sem videla kurjo polt na svoji roki, mraza sploh nisem zaznala, vse je bilo nevtralno, brez valence. Razmišljala sem, kako bi bilo, če bi mi umrla mama, ali pa če bi ležala na tračnicah; no fear and no love, za vse mi je bilo ravno. Nisem mogla razumet, kako je, če se ti kaj ne da – ko sem prišla domov, sem se šla učit – vzela sem najtežjo matematično nalogo in šla počasi in potrpežljivo čez njo, korak za korakom. Zvečer sem ležala v postelji in se potopila v spomine, ki se jih ponavadi sramujem in jih odrivam – ravno tako sem jih analizirala korak za korakom in ugotavljala razloge za svoje početje. Ugotovila sem, kakšne bedarije vse počnem zaradi čustev.«
Kot že rečeno lahko LSD, pa tudi vsi ostali psihedeliki, sprožijo različne zaznave, občutja, čustva – ali pa kot piše uporabnica v zgornjem zapisu, odsotnost teh. Psihedelike je potrebno jemati resno, saj gre za zelo intenzivno izkušnjo, ki nas lahko precej zaznamuje. Nikakršnih zagotovil ni, kaj bomo videli, slišali, doživeli. Prav zato je pomembno, da se na tako izkušnjo dobro pripraviš (da si »v dobri koži«, z dobro družbo in »sitterjem«, na primernem kraju, imaš dovolj časa, doziraš primerno dozo zase). Če doživiš intenzivno izkušnjo, ki te tudi po tripu bremeni, si lahko poiščeš pomoč po tovrstni psihedelični izkušnji. Vedno si dobrodošel na pogovor v DrogArtovo svetovalnico.
4) »Prvič sem ga vzela za novo leto, s fantom in dvema njegovima prijateljema smo bili nekje sredi gozda. Stvar sem dolgo planirala, saj sem želela, da je izkušnja posebna in prijetna 🙂
20.30 – po par pivih smo se odločili, da stvar vzamemo, vsak 1/4 najprej. Listič sem za cca. pol ure drzala pod jezikom.
21.30: cel čas dobivam občutek prostorske utesnjenosti, ta se je tokom “prijemanja lsd” čedalje večal.
22.30: imam potne roke, telo, vse! Nisem imela pojma, da se telo lahko tako obnaša. Suha usta, občasno zvonjenje v glavi. Začela sem plitko dihati. Vsak vdih je bil vedno težji.
23.00: imam rahel napad panike, utesnjenost ne popušča, stopim ven na verando, vse okoli mene poka, nastopi slabost.
23.30: po pol ure mirenja in globokih vdihov ter mraza se počutim mnogo bolje. S kotičkom očes opažam sence in obrise, ki ne spadajo tja. Prevzame ne občutek pričakovanja, to sem želela, izkusiti močan vizualen trip.
00.00: nazdravimo nl in se odpravimo nazaj na toplo, imam občutek treznosti, nervira me. Vizualni efekt se neha, ne pride dlje od senc tokom noči. Vzamem še drugo 1/4.
00.00/4.30: cel čas imam občutek da sem trezna, izgubim dar govora, vse se odvija samo v moji glavi, tepem se sama s seboj v mislih, dokler ne postanem zaspana in zaspim ob kaminu.
6.00: prestavim se do postelje, moje noge me komaj ubogajo, vse poteka počasi. Ko se uležem v posteljo takoj zaspim.
V naslednjih dneh sem doživljala rahle privide. Kot, da bi iz kotička očesa videla nekaj. Popadla me je čudna depresija še za nadaljni teden, nisem se zavedala, da je to lahko tako intenzivno. Nad izkušnjo sem bila rahlo razočarana, pričakovala sem nekaj norega, dobila pa bad trip, ki se je vlekel v nedogled. Groza. No, čez mesec in pol pa se z fantom spontano odločiva, da ga spet uzameva, tokrat sama, kar doma. Imela sva isti lsd, ki nama je se ostal od nl. Vsak je vzel 1/4. Tokrat je bilo drugače, že po uri sem izkušala močno zadetost, prepravljati me je začel občutek sreče, poenotenja, evforije. 🙂 Skozi trip sem slikala na platno, imela globoke in zabavne pogovore, ter končno sem dejansko tripala. 🙂 Bilo je noro, zabavno in še enkrat bi to doživela. Nisem pa si mislila, da je trenutno počutje tako zelo važno za dober trip, očitno ga jaz v večji družbici ne morem imeti, pa še poznali se nismo tako blazno dobro – predvidevam, da od tu občutek utesnjenosti ter posledično bad trip. Skratka setting matters, most. Naslednjič ne bom imela pričakovanj in se preprosto prepustila, očitno je tako še najbolje.«
Ker smo o setu in settingu že govorili, se na tem mestu ustavimo nekoliko več pri sami substanci. LSD se običajno pojavlja v obliki lističev, ki se jim reče pivniki. LSD je nanje nanešen v tekočini, zato ne moreš biti popolnoma prepričan, koliko substance je na pivniku, lahko pa se zgodi tudi, da sploh ne gre za LSD, temveč kakšno drugo substanco (DOx skupine, nexus skupine, Nbome skupine…). O tem, kaj vsebuje tvoj listič, se lahko prepričaš s testiranjem na kateri od testirnih točk.
Uporabnica piše o četrtini kot prvi dozi, kar je bila smotrna odločitev. Doze so nizke pri 50-100 mikrogramih, srednje pri 100–150 mikrogramih in visoke pri 150-225 mikrogramih. Potrebno je tudi, da veš, da je sploh pri prvi uporabi možno, da učinki nastopijo šele po dveh urah, zato nikakor ne vzemi še ene doze. Zadetost traja običajno okrog 10 ur, kar je lahko tako za psiho kot za telo naporno. Če dvomiš o svoji pripravljenosti na tovrstno izkušnjo, je morda bolje, da se za tak izlet (trip) odločiš kdaj kasneje (ali pa sploh ne).
Tukaj najdeš več informacij o LSD-ju, o njegovi zgodovini, dozah, kombiniranju z drugimi substancami in še kaj. O drogah in psihi si lahko prebereš tukaj. Če se ti zdi, da imaš težave z uporabo drog ali zaradi uporabe, lahko anonimno kontaktiraš našo svetovalnico.
Ker se vas je veliko javilo z vašimi izkušnjami in žal vseh ne moremo vključiti v članke, jih lahko delite tudi na forumu v ustrezni temi. Izkušnje, dvomi, skrbi in »trip reporti« niso le zanimivi za branje, temveč lahko drugim uporabnikom tudi podajo jasnejšo sliko o substanci, zadetosti, možnih prijetnih ali nezaželenih učinkih in doživetjih.
