Vsaka substanca ima namreč neke svoje lastnosti, učinke in nam prinaša drugačne izkušnje. Pravzaprav so droge takšne, kot smo ljudje – vsaka je nekoliko drugačna, vsak ima lahko z isto substanco slabe ali dobre izkušnje. Nekomu je lahko nekdo zelo všeč, drugemu pa nikakor. Tvoj prijatelj je morda neznansko zagledan v sošolko, ti pa ne preneseš pogleda nanjo.
In da ne bomo pisali kar nekaj na pamet, sem se odločila, da v te kratke članke strnemo mnenja in izkušnje nekaterih uporabnikov.1 Vsakdo kdaj potrebuje nasvet in včasih se radi obrnemo k nekomu, ki je starejši, bolj izkušen… No, ker bi se uspelo zgodit, da bi kakšnega starša, učitelja ali strica zadela kap ali pa bi babica ali teta padla v nezavest, ko bi jih vprašali: »In? Kako kej ekstazi pribija?«, si lahko preberete izkušnje drugih ljudi.
Dobro je poznati razliko med moko, kokainom in citronko. Mnogokrat droge jemljemo preveč lahkotno, z miselnostjo »Eh, kaj pa se mi lahko zgodi«. Prav odsotnost potrebnih informacij lahko vodi do marsikaterega zapleta, ki bi se ga sicer morda dalo preprečiti. Zato je pomembno, da se, če si se namenil zaužiti neko substanco, o njej pozanimaš. Kakšni so zaželeni učinki? Pa nezaželeni? Koliko časa bom zadet – bo zadeva trajala samo kakšno uro, ali bom na družinsko nedeljsko kosilo prišel s ponvami namesto navadnih zenic? Kako substanca vpliva na moje fizično zdravje? Kaj pa psiha? Koncentracija, spomin – bosta naluknjana kot švicarski sir ali bosta ostala nedotaknjena? Kakšne so doze? Je substanca čista, namešana, je sploh to, kar mislim, da je? Preden zaužiješ neko drogo, je dobro, da pogooglaš odgovore na zgornja vprašanja.
Na splošno je pomembno tvoje dobro psihofizično stanje, saj nekatere droge zvišujejo, druge znižujejo krvni tlak, nekatere so posebej nevarne za srce, tretje izničijo delovanje kontracepcijskih tabletk, spet četrtih sploh ni priporočljivo jemati s predpisanimi zdravili. Stimulansi (ekstazi, MDMA in drugi) zavirajo odvajanje vode iz telesa, kar pomeni, da ti voda začne vdirati v celice, kar je posebno nevarno za tvoje možgane. Ti so obdani s trdo lobanjo in se zato nimajo kam širiti, tako da lahko začnejo pritiskati na pomembne centre. Zavedati se moraš tudi, da ima vsako uživanje substanc vpliv tudi na tvojo psiho – nekateri simptomi so samo začasni stranski učinki, recimo nespečnost, »spranost«, depresivnost ipd., lahko pa se pojavijo težave v duševnem zdravju, ki jih ne smemo odpraviti z zamahom roke. Zavedaj se, da je »trip« lahko odvisen od tvojega trenutnega počutja! Sploh pri uporabi psihadelikov imej ob sebi nekoga, ki mu zaupaš in te lahko pomiri s svojo prisotnostjo, govorom ali kakšno »talk down« metodo.
Za nekatere substance se prej, za druge pa mnogo kasneje razvije toleranca. To pomeni, da potrebuješ vedno večjo količino, da si enako zadet. Nekatere substance povzročajo močan craving, to je močna želja po še (recimo 3MMC – sladoled), druge pa so precej zasvojljive (denimo GHB, kokain).
Vedno uporabljaj svoj pribor, saj se s souporabo lahko prenašajo različne bolezni.
Na DrogArtu lahko brezplačno in anonimno tudi testiraš droge, sploh, če nisi prepričan, kaj imaš v žepu ali za spodnjicami, ali pa če si od nekoga slišal, da ima substanca nekam sumljive učinke ali da je droga bolj močna kot sicer.
Predvsem pa se zavedaj, da ti ničesar ni treba poskusiti. Povsem običajno je, da mladi radi eksperimentiramo in se kdaj dokazujemo pred vrstniki ali pa katero drugo nam pomembno osebo, da smo zares kul. Vendar pa je področje drog lahko precej zapleteno in nas včasih posrka vase. Vedi, da sam najbolje veš, kaj je dobro zate. Pretehtaj svoje možnosti, kaj lahko s tem pridobiš, kaj lahko izgubiš, kaj ti je pomembno in kaj je zate najbolje. V kolikor pa se kdaj znajdeš v stiski, lahko kontaktiraš svetovalke na DrogArtu ali kateri drugi organizaciji, kjer ti bodo zaposleni pripravljeni prisluhniti in po potrebi priskočiti na pomoč.
Okej, to je zaenkrat to, naslednjič pa štartamo čisto zares!
Se kmalu spet beremo.
1 Vse izjave so zabeležene kot anonimne, uporabniki pa so se z objavo strinjali.
