Metamfetamin so prvič sintetizirali leta 1893, kmalu bo iznajdbi amfetamina. Med drugo svetovno vojno so vojaki obe substanci uporabljali zaradi stimulativnih efektov in zvišanja storilnosti, vendar se je sčasoma pokazal tudi njun zasvojitveni potencial in kmalu zatem so ju začeli regulirati.
Obstajata dve različici te substance: dekstro- in levo-metamfetamin, pri čemer je dekstroamfetamin močnejši. »Navaden« oz. ulični metamfetamin se po navadi pojavlja v racemični obliki, ki je enakomerna mešanica obeh različic.
Metamfetamin ima podobne, a bolj intenzivne in dlje trajajoče učinke kot amfetamin (spid). Znan je po tem, da povzroča več stranskih učinkov (psihičnih in fizičnih, beri spodaj) in hitrejši nastanek zasvojenosti. V čisti obliki ga poznamo kot bele kristale, lahko pa je tudi v obliki praška, tablet in kapsul.
Učinki
Metamfetamin primarno deluje na centralni živčni sistem s pospeševanjem sproščanja in zaviranjem ponovnega privzema dopamina, serotonina in noradrenalina. Poleg sproščanja velikih količin teh nevrotransmiterjev, metamfetamin zaradi visoke topnosti v maščobah hitro prehaja skozi krvno-možgansko pregrado, kar povzroča hitrejšo in intenzivnejšo zadetost v primerjavi z drugimi stimulansi. Vsi ti pojavi povzročajo prijetne učinke metamfetamina (evforija, stimulacija in občutek nagrajenosti), a tudi neprijetno spuščanje.
Učinki po snifanju nastopijo zelo hitro (0-2min) in po poročilih uporabnikov vključujejo:
- močno fizično in psihično stimulacijo,
- nenavadno bitje srca,
- povišan srčni utrip in krvni tlak,
- pomanjkanje apetita,
- nespečnost, ki je veliko bolj izrazita kot pri ostalih stimulansih,
- povišana telesna temperatura,
- zategovanje čeljusti,
- mišične krče,
- vibriranje vida (nistagmus),
- krčenje žil,
- miselno evforijo,
- empatijo in povečano željo po druženju,
- povečan libido,
- spodbujanje mišljenja in organizirano mišljenje,
- nemir in paranoje,
- psihozo.
Stranski učinki
Nekaj stranskih učinkov smo našteli že zgoraj. Gre poudariti, da metamfetamin spada med bolj nevarne in škodljive substance, zato bomo o stranskih učinkih povedali nekoliko več, kot pri drugih substancah.
Stranski učinki metamfetamina so zelo podobni tistim, ki se pojavijo pri uživanju amfetamina, vendar so še veliko bolj izraziti, in, za razliko od amfetamina, je metamfetamin dokazano nevrotoksičen za dopaminske in serotoninske nevrone ter povzroča poškodbe možganov.
Utrujenost, razdražljivost, nemir in depresija
Lahko nastopijo, ko učinek droge popusti; pojavijo se lahko tudi več dni po uporabi. To je logično, saj metamfetamin porabi vse naravne zaloge snovi, ki te po navadi držijo “gor” (noradrenalin, serotonin, dopamin). Glede na to, da se na metamfetaminu prepleše celo noč, je tudi razumljivo, da je človek potem utrujen in zaradi pomanjkanja hrane lačen. Metamfetamin samo odloži potrebo po spanju in hrani, izniči je ne. Te posledice so torej normalne, zato je pomembno, da jih človek premaga trezen, ne pa da si pomaga z novimi odmerki.
Kompulzivno redoziranje, toleranca in zasvojenost
Kot smo že omenili, ena izmed mnogih problematičnih učinkov metamfetamina je ta, da povzroča kompulzivno redoziranje oz. nekontrolirano/nepremišljeno ponovno uživanje substance, ko učinki prejšnje doze popuščajo. To se lahko dogaja predvsem zaradi izrazito neprijetnih občutkov, ko metamfetamin popušča. Prekomerne uporabe lahko hitro vodi do tolerance in do hude psihične in fizične zasvojenosti. Zaradi nevrotoksičnosti na dopaminske nevrone so abstinenčni simptomi zelo izraziti in lahko trajajo več mesecev po prenehanju z uporabo.
Predoziranje
Se lahko konča s smrtjo. Znaki predoziranja so: tresenje, zmedenost, motnje srčnega ritma, zvišana telesna temperatura, krči, slabost in zvišan krvni tlak. V velikih dozah lahko povzroči možganske krvavitve, odpoved ledvic, srčno in možgansko kap, serotoninski sindrom in druge zdravstvene komplikacije, ki so smrtno nevarne.
Vročinski udar
Podobno kot pri ekstaziju, tudi tukaj obstaja nevarnost vročinskega udara, do katerega pride še hitreje kot pri ekstaziju.
Poškodbe možganov
Pri redni uporabi metamfetamin dokazano povzroča tudi poškodbe možganov.
Strah, paranoja in halucinacije
Lahko traja zelo dolgo, da ti simptomi prenehajo, lahko pa sploh ne prenehajo sami od sebe in se razvije tako imenovana “amfetaminska psihoza“. To je resno stanje in treba je poiskati strokovno pomoč.
Motnje spanja
Težave s spanjem so zelo pogost spremljevalec uživanja metamfetamina. Povzroča lahko tudi motnje spanja.
Načini uporabe in doziranje
Metamfetamin se lahko uživa oralno, se snifa, kadi ali injicira. Ker je metamfetamin zelo močna in nevarna substanca, se kajenje in injiciranje močo odsvetuje.
| Doze pri snifanju: | Doze pri oralni uporabi: | |
| Lahka | 5 – 10 mg | 5 – 15 mg |
| Srednja | 10 – 30 mg | 15 – 30 mg |
| Močna | 30 – 60 mg | 30 – 60 mg |
Zmanjševanje tveganj
- Pri redni uporabi metamfetamina lahko pride do zelo močne zasvojenosti. Vzemi to v obzir in bodi pazljiv, če se ga odločiš uporabiti.
- Izogibaj se dlje časa trajajoči, neprekinjeni uporabi, če pa se ti to zgodi, poskrbi, da vmes dovolj spiš, dovolj piješ in nekaj poješ, čeprav ti ne paše.
- Če imaš težave s srcem, se izogibaj uporabi, saj le-ta predstavlja dodatno obremenitev za srce.
- Vsi načini uporabe so tvegani za predoziranje. Čisti metamfetamin je psihoaktiven že v zelo majhnih količinah (5-10 mg), vendar nikoli ne veš, kako čist metamfetamin imaš. Vedno začni z majhnimi dozami in počakaj, da vidiš, kako močni so učinki.
- Pri uporabi metamfetamin se zavedaj, da te verjetno čakajo neprijetni občutki, ko te bo substanca popuščala. Ne popravljaj si slabega počutja z novimi dozami, saj to vodi v večjo možnost nastanka neprijetnih in nevarnih stranskih učinkov. Temu se lahko izogneš tako, dasi vnaprej pripraviš dozo, ki jo nameravaš zaužiti in se tega držiš.
- Uporaba metamfetamina lahko privede do razvoja hujših težav v duševnem zdravju (npr. psihoze). Če imaš v družini ljudi s težavami v duševnem zdravju, se uporabi raje izogni.
- Vedno uporabljaj v družbi nekoga, ki ti lahko pomaga in pokliče pomoč.
Mešanje
Mešanje z MAOI (banisteriopsis caapi, 2C-T-2, 2C-T-7, αMT in določeni antidepresivi): izredno (tudi smrtno) nevarno zaradi prevelike količine določenih nevrotransmiterjev v telesu, npr. dopamina.
Mešanje z depresorskimi drogami (opioidi, alkohol, benzodiazepini, GHB): je odsvetovano. Zaradi vzajemnega maskiranja učinkov lahko hitreje pride do predoziranja.
Mešanje s stimulansi: veča tveganje za predoziranje (učinki se seštevajo na nepredvidljiv način) in je nevarno za srce.
Mešanje s psihedeliki: veča možnost bad tripov in nastanka psihoz. Mešanje z NBOMe serijami lahko resno ogroža življenje.
Pravne posledice in testiranje
Legalnost substanc v Sloveniji lahko preveriš na naslednji povezavi.
Testiranje
Več informacij o testiranju najdeš na naslednji povezavi. Za dodatne informacije o testiranju lahko tudi pišeš na testiranje@drogart.org ali pokličeš na 040 756 602.
