Uporaba drog je lahko problematična, če se uporablja prepogosto, če se zanjo zapravi velike količine denarja, če ima posameznik zaradi nje težave z zdravjem, spanjem ali druge psihične težave, če za iste učinke potrebuje vedno večje odmerke, če zaradi drog trpi njegovo družabno življenje in če drogo uporablja kljub temu, da ve, da ima zaradi nje težave. Kako potem naprej?
Odločitev za spremembo lahko traja kar nekaj časa, odvisna je od posameznika, za njo pa stojita trdna volja in veliko motivacije. Spremembe potekajo v več stopnjah/fazah, vsaka zase pa ima pomembno vlogo pri doseganju končnega rezultata.
1. Prekontemplacija
Prva faza spremembe se običajno začne tako, da posameznik svoje uporabe drog sprva ne zaznava kot problematične. V tej fazi, imenovani prekotemplacija, so tudi tisti, ki so v preteklosti že poskušali spremeniti svoje vedenje, a jim to ni uspelo in so zato sami pri sebi zaključili, da sprememba tako ali tako ni možna. V tej fazi je pomembno, da vsak uporabnik pri sebi razmisli, kaj si želi in ali so njegove želje ter cilji neskladni z uporabo drog.
Prav tako se lahko posameznik v tej fazi vpraša o zgornjih znakih, ki kažejo na problematično uporabo drog. Nihče pa ga ne more prisiliti v spremembo, saj je lastna motivacija tisto gonilo, ki vodi proces spremembe do konca.
2. Kontemplacija – razmišljanje o spremembi
Druga faza (faza kontemplacije) nastopi, ko posameznik že uvidi, da ima problem, in začne razmišljati o spremembi, vendar ta še ni povsem postala del njega. Posameznik se takrat običajno nahaja v notranjem konfliktu – del njega se želi spremeniti, drugi del pa ne želi spremembe. Človek ve, da ima problem, a ne ve, kaj naj naredi.
V tej fazi mu ne pomaga, da ga silimo v spremembo, pomaga pa samoraziskovanje obeh polov – tistega, ki si spremembo želi, in tistega, ki si je ne. Pomembno je bodrenje tistega dela, ki si spremembe želi.
3. Preparacija – priprava na spremembo
Ko sprememba postane prioriteta, se človek nahaja v fazi preparacije. Posameznik vidi, da bo spremembo naredil v roku enega meseca. Po navadi so ljudje v tej fazi že naredili nekaj malih korakov k spremembi, vendar še ne vidijo večjih rezultatov. Pomembno je, da si človek zastavi realne (manjše) cilje, ki jih bo lahko dosegel in si tako še povečal motivacijo.
4. Akcija!
Naslednja faza je faza akcije. Posameznik je že naredil nekaj korakov k spremembi. V tej fazi zavestno izbira nova vedenja, pridobiva nove veščine, motivacija in entuziazem sta velika. V tej fazi je zelo pomembno načrtovanje vedenja v visoko rizičnih situacijah, človek pa potrebuje veliko vzpodbude in podpore.
5. Vzdrževanje spremembe
Ko človek spremeni svoje vedenje za vsaj 6 mesecev, pomeni, da je v fazi vzdrževanja. V tej fazi so ljudje tudi odločeni, da želijo še naprej vzdrževati novo vedenje. Podporni sistem je izredno pomemben, prav tako je potrebno delati na situacijah, ki so za posameznika rizične in ga lahko pripeljejo do recidiva (ponovne uporabe).
6. Recidiv
Recidiv je šesta faza in pomeni vrnitev k starim vzorcem vedenja. Ljudje so v tej fazi običajno zelo frustrirani in razočarani. Faza predstavlja možnost za učenje o tem, kaj ni delovalo, za raziskovanje, kaj je sprožilo recidiv in od kod izhaja motivacija za ponovno vzdrževanje abstinence. Človeka je v tej fazi potrebno ponovno opolnomočiti in mu vlivati upanje ter ga usmerjati k pozitivnim spremembam, ki jih je že naredil.
7. Prenehanje
Zadnja faza je prenehanje. To pomeni, da je posameznik spremenil svoje vedenje, svoj način razmišljanja in način življenja.
Spremembe so lahko majhne, a za človeka velike in izrednega pomena. Vsi se največ naučimo iz lastnih izkušenj, ki so dragoceno orodje za spopadanje z ovirami, na katere v življenju naletimo.
Pomembno je vedeti, da vam na poti doseganja sprememb lahko vedno nekdo pomaga. Če se vam zdi, da pri tem potrebujete pomoč, se oglasite v DrogArt centru za svetovanje in psihoterapijo na Prečni ulici 6 v Ljubljani, pišite na svetovanje@drogart.org ali pokličite na 041 730 800.