Kaj nam droga da in kaj nam lahko vzame?
Droge uporabljamo iz različnih razlogov: za sprostitev, ustvarjanje novih doživetij, iskanje svoje identitete, reševanje stisk, odklop od norega sveta in še marsikaj. Droge nam lahko res dajo neke prijetne izkušnje; če bi prinašale samo negativne posledice in težave, jih ljudje pač ne bi jemali. Pomembno pa je, da se zavedamo tveganj in če že uporabljamo, to delamo tako, da sebi (in drugim) naredimo čim manj škode.
Primer: Varnostni pas v avtu nas v prometni nesreči zaščiti. To seveda ne pomeni, da se bomo zaleteli vsakič, ko se vozimo z avtom. Ampak če gre kaj narobe, nam varnostni pas lahko reši življenje. Enako je pri substancah – nikoli ni zagotovila, da bo vedno vse samo fajn.
Zeleno, ki te ljubim zeleno.
Romantiziranje drog pomeni (preveč) rožnat pogled na droge. Vidimo samo pozitivne plati uporabe, mogoča tveganja in zaplete pa ignoriramo. Substance lahko vidimo kot nekaj razburljivega, prijetnega in povsem običajnega. A nobena stvar v življenju ni črno-bela (ali samo črna ali samo bela) in pomembno je, da vemo, da ta »zaljubljeni« pogled lahko prinese veliko težav.
Primer: Franja veliko popiva. Večkrat se po mestu na ves glas dere, bruha v smetnjake, flirta z vozniki avtobusov, izgublja svoje stvari, večkrat se tudi skrega s prijatelji. Ampak Franja te stvari ignorira in pravi, da je pijanost vedno fajn in zabavna in da ji samo alko da dobre filinge. Čeprav se cela pobruhana komaj primaje domov.
Opran možgan
Naši možgani se razvijajo do 25. leta. Obdobje adolescence je ključno za razvoj prefrontalnega korteksa, ki je odgovoren za načrtovanje, določanje prednosti, zaviranje impulzivnosti, presojanje in pozornost. V najstništvu oblikujemo svojo identiteto, več tvegamo in preskušamo meje, doživljamo ekstremna čustva (npr. pridemo domov kasneje, kot smo bili dogovorjeni, se na smrt zaljubimo, doživimo hud stres ob prvi negativni oceni …). Vse to naši možgani potrebujejo, da se naučijo s temi ekstremnimi situacijami ravnati in se regulirati. Droge nam sicer na te potrebe odgovorijo (definitivno nudijo ekstremna tveganja in ekstremna čustva), problem pa je v tem, da se naši možgani iz tega nič ne naučijo, saj so ta doživetja sprožena povsem umetno. Z uporabo drog v najstništvu si dejansko lahko pridelamo težave z odločanjem, impulzivnostjo, regulacijo čustev za vse življenje.
Zapleti
Zapleti so lahko akutni ali dolgoročni, razlikujejo pa se seveda po sami substance in osebi, ki jo je zaužila. Akutni so denimo slabost in bruhanje, komiranje, bad trip, panični napad, vročinski udar, možganski edem, serotoninski sindrom, zastoj srca. Dolgoročni zapleti pa so zasvojenost ter težave v telesnem (npr. težave s srcem, jetri, ledvicami, želodcem) in duševnem zdravju (npr. anksioznost, depresija, panična motnja, psihoze in shizofrenija). Potem pa so tu še težave v odnosih (s prijatelji, doma, v šoli …), učne težave, finančna stiska in še kaj.
Splošne smernice zmanjševanja škode
Varne uporabe drog ni. Obstajajo samo manj škodljivi načini uživanja:
– Pij brezalkoholne (izotonične) napitke.
– Poišči informacije o substanci, dozah, učinkih, mogočih zapletih in kako ukrepati ob njih.
– Poskrbi za varen prevoz.
– Pri seksu uporabljaj zaščito (kondom te edini ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami).
– Ne uporabljaj preveč in prepogosto.
– Poskrbi za set in setting in imej ob sebi dobre partibadije.
– Substanco testiraj v laboratoriju (prinesi na DrogArt – anonimno in zastonj).
– Naredi alergijski test in začni z majhnimi dozami.
– Uporabljaj svoj pribor.
– Če zaznaš težave, poišči pomoč.
Ne pogrni na celi črti
Če meniš, da imaš ti ali tvoj_a bližnji_a težave z ali zaradi uporabe alkohola in/ali drugih drog, te spodbujamo, da poiščeš pomoč. Na DrogArtu jo za mlade nudimo brezplačno in anonimno. Delamo tako, da si sam_a postaviš svoje cilje, abstinenca pa ni pogoj. Lahko se oglasiš na enkratni svetovalni pogovor ali pa se vključiš v terapevtski proces (v živo, prek skypa ali telefona). Sprejeli te bomo z veseljem in razumevanjem. Če ti ne bo kul, imaš vedno možnost, da rečeš: »Nope, thank you and goodbye.« Če ti pri nas (ali kje drugje) ni kul, obstajajo še drugi programi in mnogi drugi (konstruktivni) načini, s katerimi lahko rešiš svoje težave. Pomembno nam je, da si ti okej in da veš, da ti ni treba biti sam_a s svojimi stiskami.
tel.: 01 439 72 70 ali 041 730 800 vsak delavnik od 9.00 do 16.00
mejl: svetovanje@drogart.org