Prijateljeva hiša je bila polna ljudi, ki jih do tedaj še nisem poznal. Na srečo je bila glasba, ki se je vrtela, čisto po mojem okusu, tako da sem se lahko sprostil. Vedno, ko zaslišim dober acid trance, mi poskoči srce. Na zabavi ni manjkalo alkohola kot tudi ne ostalih drog. Še vedno se živo spomnim kako smo vlekli lajne in kako so neki tipi tekmovali, kdo bo pojedel več Haribojev. Na zabavo sem se prišel sprostiti in kot vsakič do sedaj bi mi to lahko uspelo samo na en način. Gostitelj zabave je bil diler od katerega sem prvič dobil LSD, zato sem ga tudi takrat, kot že stokrat poprej, prosil, ali mi lahko kaj ponudi.
Kot vsak pravi prijatelj, se tudi on ni branil majhnega zaslužka, zato me je odpeljal v posebno sobo njegove razkošne vile. Ko sva bila sama, mi je rekel, da je iz tujine dobil zelo močne LSDje. Na LSD sem bil že navajen ter sem imel nekaj tolerance, zato sem ignoriral njegove besede.
Kot ponavadi sem tudi tokrat imel namen malo pobegniti od vsakdanjih stresnih trenutkov, ki so zame predstavljali breme in trpljenje. Vse, kar sem želel, je bilo samo to, da bi bil po dolgem času spet malo sproščen. Želel sem si, da bi vse bilo, kot je bilo nekoč, ko sem bil še otrok in sem se lahko brez skrbi igral zunaj. Ko mi šola še ni tratila spanca in ko starša še nista načrtovala ločitve. Za vse slabe trenutke mojega življenja sem si želel, da bi vse bilo kot da jih ni nikoli bilo.
Kolegu sem rekel, da želim ostati malo sam v njegovi sobi, ker bi rad podoživel sprostitev in sam užival v popolnem miru, ko mirno lebdim nad oblaki in so moje misli popolnoma proste ter ne vklenjene v temačno, negativno mišljenje. Vsak moj dosedanji trip oziroma pobeg misli je bil zame kot da bi bil pri živem telesu vzet v nebesni svet. Kot da bi me nenadoma nevidna sila ponesla stran od norega tempa življenja. Me iztrgala iz realnosti in trpljenja ter me posadila na konja, ki brezskrbno galopira po brezmejnih pašnikih, polnih sreče in mirnosti. Kolega me je pustil samega v sobi, ker je vedel, da mu ne bom ničesar ukradel, pa tudi vedel je že, da za to potrebujem mir.
Ko sem vzel kolegovo novo, zelo močno stvar, sem pričakoval, da bo vse potekalo gladko kot vedno do sedaj. Na začetku je res bilo vse kul. Prijelo me je v dobrih tridesetih minutah in takoj sem se začel sproščati. Halucinacije in občutek razsvetljenja sta se postopoma večala in bilo mi je res noro. Bil sem že pripravljen na popoln pobeg misli v drugo dimenzijo, ko so se zadeve pričele zapletati.
Se nadaljuje…
Darth Annicus
V kolumni so izražena mnenja in stališča avtorja, ne nujno stališča, mnenja zaposlenih ali Združenja DrogArt.
