Na Slovenski popevki daljnega leta 1977, odnese prvo nagrado v kategoriji rockovske skladbe skupina Predmestje s pesmijo Mala nočna kronika. Za odličnega kronista mesecev in let, ki jih je v svoje gravitacijsko polje že nalovilo ter mestoma napovedovalo leto 1977, se je izkazal Kostja Gatnik s svojo zbirko kratkih stripov Magna purga. Do danes si je pridobila kultni status med ljubitelji devete umetnosti in postala nepogrešljivi delček v mozaiku slovenske popularne kulture.
Igor Vidmar je v predgovoru izdaje Magne purge zapisal, da izjemnost Gatnikove produkcije ni le v tem, da je nekatere žanre (superherojski strip, underground, strip absurda) šele vpeljal v slovenski strip, ampak tudi v hkratni destrukciji, parodiranju teh zvrsti z izjemo undergrounda in žanrskih stereotipov in klišejev nasploh.
In v čem je ta zbirka stripov tako posebna, da pišemo o njej? Najprej zato, ker sta na njenih listih zaživela dva super junaka. To sta Peder Klepec in OOOPA!, edina slovenska super junakinja. Dolgo časa so namreč ženske junakinje zgolj statirale na tablojih in imele estetski učinek na bralce. Postopoma pa je prišel njihov čas in so se emancipirale do te mere, da so nastopale v naslovnih vlogah. Drugi razlog je ta, da je Gatnik izpostavil v kratkih stripih tudi (ne tako) pregovorno poseganje za alkoholom v slovenski družbi.
Magna purga aka. Velika čistka
V enostranskem stripu Dobro jutro, objavljenim leta 1972, vidimo pisano druščino. Na steni je ura, ki kaže pol šest (ne vemo ali kaže jutranji ali popoldanski čas). Po oblačilih sodeč gre za različne profile ljudi, od poštarja do poslovneža… Vsem je skupno, da pijejo alkohol. Na isti strani spodaj je pasičen strip s protagonistom, ki govori, da ne rabi »elesdija«, niti »marijane«, in da z eno flašo šnopsa leti sredi Ljubljane.
V kafkovsko vzdušje nas posrka Gatnikov naslednji enostranski strip, v oblačku katerega preberemo stavek iz Prešernove Zdravljice: »…ki utopi vse skrbi, v potrtem srcu up budi!!«. Slika prikazuje večgeneracijsko družino pri popivanju. (glej sliko) In prav lahko si predstavljamo, da v sosednji sobi od tiste v stripu, Raskolnikov načrtuje uboj oderuške starke Aljone Ivanovne.
Vprašanje, ki se nam zastavlja – ali je znotraj omenjenih kratkih stripov avtor sploh želel odpirati/odgovarjati na vprašanja, kot so pretirana konzumacija alkohola, njegova samoumevnost v slovenski družbi ipd. – bo seveda ostalo še naprej odprto. Cenimo pa avtorjev zabaven in neposreden pristop k obravnavi slovenskega nacionalnega športa – popivanja.
Underground strip je pomenil novo prelomnico. Proslavil ga je ekscentrični Robert Crumb s tropom ostalih stripovskih anarhistov: Artom Spiegelmanom, Spainom Rodrigezom in Jayem Lynchem. Slovenski Crumb je bil Gatnik, »z njim pa smo Slovenci v sedemdesetih letih za nekaj časa prevzeli celo primat na jugoslovanski stripovski sceni (kar se ni zgodilo prej ali kasneje) in se enakovredno kosali z evropskim in ameriškim stripom tistega časa«, zapiše Iztok Sitar v Zgodovini slovenskega stripa.
Strip je orožje. Vzemi ga v roke!
Avtorica: Lucija Golčer
