Iztok Sitar je slovenski stripovski avtor in velik poznavalec stripa. Upira se mu vse, kar oddaja vonj po nazadnjaškem, zaplankanem in dogmatičnemu. Rad pove, da riše vsak dan in si svojega življenja brez tega sploh ne zna predstavljati ter v isti sapi še, da sta dobra risba in scenarij najboljša popotnica stripovskemu junaku, ki sanja o nesmrtnosti.
Sitar je v zgodovini slovenskega stripa je že pustil neizbrisno sled. Nekaj njegovih kratkih stripov je izšlo v antologijah zunaj Slovenije, v Zahodni Evropi in Grčiji. Poleg Dnevnika Ane Tank smo iskali sledi drog tudi v novejšem stripovskem albumu Čudaki ljubijo drugače. Gre za serijo 20 nekonvencionalnih ljubezenskih zgodb, ki avtorju predstavljajo le skelet za to, da lahko spregovori o resničnih problemih, kot so droge, nasilje, nacionalizem, resentiment.
DNEVNIK ANE TANK
Sitar zime ne mara, poleti pa se največkrat odpravi v Fieso in prav tam se odvije del stripovskega albuma Dnevnik Ane Tank, ki pripoveduje zgodbo punce, ki hitro postane žrtev drog. Na prvi strani lahko preberemo, da gre za ljubezensko zgodbo z okusom heroina in žensko junakinjo v stripu. Spoznavamo najstnico Ano, ki v svoj dnevnik zapiše, da je bila čudna že kot otrok. Odrašča v običajni družinici, sama meni, da je mama stroga, oče blag. V šoli se bolj razume s fanti kot dekleti, zaljubi se v Jana, se prvič napije in podobno. Kmalu odkrije svet knjig, še posebej jo pritegne knjiga Burrgesa Džank. Med počitnicami v Fiesi se potrudi, da spozna džankije. V enega od njih se zaljubi in po vrnitvi v Ljubljano sta že par. Skupaj kadita travo, Ana prvič poskusi ekstazi, trip in vse bolj razmišlja o heroinu. Kmalu sta oba adolescenta že na poti v odvisnost in na obzorju se zbirajo temni oblaki.
ČUDAKI LJUBIJO DRUGAČE
V dveh zgodbah stripovskega albuma Čudaki ljubijo drugače, Žur pri Janu in Ženska, ki je padla po stopnicah, teče alkohol. Na Žuru pri Janu ga pijejo srednješolci, ki tudi preko omame z alkoholom iščejo izhod iz Poljan, zaspane katoliške vasi v Loškem pogorju, kjer so tradicionalne družinske vrednote še vedno v modi in kjer je edino razvedrilo najstnikov tedenski obisk nedeljske maše in enkrat na leto gasilska veselica. In potem se zgodi žur…
Od sveta pozabljena je tudi vas Hotovlja, ki je prizorišče za naslednjo zgodbo, Ženska, ki je padla po stopnicah. Spremljamo zgodbo Karle, ki se je mlada poročila, a žal slabo izbrala. Njen mož je pijanec in nasilnež, lastno bedo meri s pestmi in z izživljanjem nad ženo. Karla je fatalistka in v izbranem oblačku poštarju zaupno dahne: »Pa saj ni slab človek, veš, samo hitre jeze je, pa malo je živčen, posebno kadar popije kakšen kozarec več.« Sledi zanimiv razplet.
Iztok sam prihaja iz Poljanske doline in dobro pozna snov iz katere oblikuje svoje junake. Rad piše o podpodnem človeku, ga secira, preizprašuje njegovo vest, pribija na križ in ga izziva na nešteto domiselnih načinov. In v današnjih časih, ko se velik del dneva vrti v obratih diktata, ki zapoveduje popolnost, je osvežujoče prebrati, kakšni smo ljudje v resnici. Brez »sfriziranih« in zloščenih profilov. Pardon, mask.
Strip je orožje. Vzemi ga v roke!
Avtorica: Lucija Golčer
