Prva asociacija, ko slišim besedno zvezo “vojne in droge“, je vojna proti drogam in vse politike držav, ki stremijo k čim obsežnejši prohibiciji psihoaktivnih substanc. Vendar pa se za tem skrivajo dolga obdobja državne proizvodnje substanc, oglaševanja in celo pripisovanja zdravilnih učinkov nekaterim izmed njih. Ni skrivnost, da je veliko danes prepovedanih drog na trg prišlo pod oznako “zdravilo“ in je bilo v širši vsakdanji uporabi.
V tej seriji člankov ne bom raziskovala oblike, v kateri so se droge pojavile na trgu, temveč se bom osredotočila na najtemačnejša obdobja zgodovine. Kot že naslov pove, bom pisala o obdobju vojn; obdobju, ko so kar naenkrat spopadi postali del vsakdana, in obdobju, ki od posameznika zahteva težko prilagoditev na nove razmere. Zgodovinski učbeniki le redko vključijo podatek o tem, s čim so države oskrbovale svojo vojsko in kako so skrbele za njihovo moralo, se pa v nekaterih delih literature kdaj pa kdaj pojavi kakšen zapis o tem, da so vojaki redno prejemali tobak in alkohol. Moj cilj v tej mini seriji je raziskati tisto, kar nam v šoli niso povedali in odgovoriti na vprašanje, katere vse substance so vojaki še prejemali, in kdaj se je oskrbovanje vojske z drogami sploh začelo.
Najzgodnejši zapisi o uporabi drog segajo v neolitsko dobo, kjer se je opij iz makovih semen pojavil že okrog 4000 let pred našim štetjem, konoplja pa pol stoletja pozneje. Prvotno je bila uporaba substanc omejena na verske obrede, komunikacijo s predniki in doseganje stanja ločitve uma od telesa, kar so potrdile najdbe ostankov teh substanc v raznih artefaktih. Zapisi o uporabi pa se nanašajo tudi na druge sfere takratne družbe. V antični literaturi nemalokrat najdemo zapise o o uživanju vina, zmešanega z opijem med vojaki v času bojev. Slavni Homer je v Ilijadi pisal o Nestorjevi pijači, ki je bila v bistvu koktejl z vinom in opijem iz makovih semen. V Odiseji pa srečamo prizor, ko trojanska Helena ponudi isti »koktejl«, ki izbriše boleče spomine ter umiri jezo in bolečino. Učinke Homer opisuje kot nezmožnost čutenja žalosti, tudi ob smrti staršev.
Kljub velikemu številu dokazov o sami uporabi psihoaktivnih substanc v tem času, pa
je težko določiti v kakšnem kontektu so bile uporabljene. O razširjeni uporabi opija pričajo tudi mnoge arheološke najdbe Minojske kulture iz Krete, ki sega v 15. stoletje pred našim štetjem. Podobe makovih semen se pojavljajo na figurah, kipcih, vazah in nakitu. Minojci so v zadnjem stoletju pred našim štetjem častili tudi posebno božanstvo, boginjo maka, zavetnico zdravljenja, ki so jo prikazovali z tremi lasnimi sponkami v obliki makovih semen. Opij pa naj bi bil uporabljen tudi kot pripomoček za spanje ter sredstvo za končanje lastnega življenja v antičnem Rimu, ki je delil nekoliko drugačen pogled do samomora od starih Grkov.
Mak uspeva v sredozemlju, na drugi strani sveta, natančneje v Južni Ameriki, pa že tisočletja med mnogimi drugimi rastlinami uspeva peyot (strokovno ime zanj je Lophophora Williamsii; danes ga uvrščamo med psihedelike). Španski raziskovalci so med domorodnimi ljudstvi v Mehiki v 16. stoletju opazili, da uživajo korenine peyota, z namenom stimulacije in priprave na bitko. Po prevzemu oblasti v Mehiki, je bil peyot prepovedan s strani španskih oblasti, kar seveda ni povzročilo prenehanja uporabe med domačini. Stoletja so si verske, pravne, znanstvene in strokovne oblasti prizadevale nadzorovati njegovo njegovo uporabo in omogočiti, da bodo pejot še naprej lahko uživale domorodne skupnosti.
Preskočila pa bi še na en konec sveta in sicer v Azijo. Opij iz maka, ki so ga pridelovali na ozemlju današnje Turčije, je bil Kitajski predstavljen v 6. stoletju in je bil do 17. stoletja uporabljen redko, največkrat kot sredstvo za lajšanje bolečin. V tem času je na Kitajsko iz severne amerike prišel še tobak, kar pa je pripeljalo do prakse kajenja opija (po vzoru kajenja tobaka). Zaradi čedalje večje uporabe je cesar kajenje opija prepovedal, ukrep pa ni vplival na nadaljevanje uvoza in samo uporabo. Evropski trgovci so preko Indije preskrbovali kitajski trg, med njimi pa je bila najbolj uspešna Velika Britanija, ki je izrabila kitajsko prepoved in si tako ustvarila novo ‘poslovno priložnost.’ (Pre)razširjena uporaba opija med kitajskim ljudstvom je vodila do socialnih in ekonomskih nemirov, zato so se oblasti odločile ukrepati in uničile okrog 1400 ton britanskih zalog, kar je sprožilo oborožene spopade v dveh t.i. opijskih vojnah (1839-42 in 1856-60). Britanci so si prizadevali za legalizacijo tovrstne trgovine, Kitajci pa za popolno prepoved opija, pri čemer je eno izmed težav predstavljala tudi njegova pridelava v Indiji. Menjava (in z njo uporaba) opija je na Kitajskem sicer začela zamirati na začetku 20. stoletja.
Današnje raziskovanje skrite zgodovine, ki te je niso naučili v šoli, bom zaključila s staro “modrostjo“ o maksimiziranju učinkovitosti vojakov, z uporabo psihoaktivnih substanc, za pridobitev taktične prednosti. Bolj kot se približujemo sodobni zgodovini, več zanesljivih virov imamo o tem, kaj se je dogajalo na bojiščih. V prihodnjih delih te mini serije ti bom tako razkrila še več o uporabi drog v času vojn.
Avtorica: Laura Meško
VIRI:
M. D. Merlin. (2003). Archaeological Evidence for the Tradition of Psychoactive Plant Use in the Old World. Economic Botany, 57(3), 295–323. http://www.jstor.org/stable/4256701
R.E.Schultes. (1938). The appeal of peyote (Lophophora Williamsii) as a medicine. American Anthropologist, Volume 40, Issue 4, 698-715 https://anthrosource.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1525/aa.1938.40.4.02a00100
B.Little (2021). How Civil War Medicine Led to America’s First Opioid Crisis. History Magazine 2021. https://www.history.com/news/civil-war-medicine-opioid-addiction
H.Astkitopoulou (2002). Archeological evidence on the use of opium in the Minoan world. International Congress Series, Volume 1242, 2002, 23-29 https://www.researchgate.net/publication/223596674_Archaeological_evidence_on_the_use_of_opium_in_the_Minoan_world
P. Matyszak (2019). Happy plants and laughing weeds: how people of the ancient world used – and abused – drugs. BBC History revealed, Issue 71 https://www.historyextra.com/period/ancient-history/ancient-drug-use-history-how-what-for-opium-hemp/
Kenneth Pletcher (1998). The Opium wars. Britannica https://www.britannica.com/topic/opium-trade/The-Opium-Wars