V prvem delu te serije sem začela z raziskovanjem uporabe drog v antični Grčiji in Rimu ter nadaljevala v Ameriki in Aziji. V delu, ki je pred tabo, se bom dotaknila modernejše zgodovine, z novimi substancami in drugačnimi akterji. Če si prebral_a prvi del, si morda opazil/a, da droge niso same po sebi neposredno povezane z vojno, vendar pa so zaradi nekaterih lastnosti vseeno njene (bolj ali manj bistvene) sestavine. Oblasti si že stoletja pridno jemljejo korist od prisotnosti drog preko obdavčevanja in trgovine z njimi. Poleg tega, da se vojne posredno financirajo tudi z drogami, so zaradi svojih lastnosti postale bistvene za sprostitev in spodbudo vojakov, kar ni ostalo neopaženo s strani državnih oblasti, ki so njihovo uporabo včasih celo spodbujale.
Beseda je že tekla o psihedelikih, opiatih in obeh ameriških celinah, zato je najbolje, da nadaljujem kar tu. V času ameriškega osamosvajanja od angleške krone so američani čaj zamenjali za kavo, rum za viski, razširjeni pa so postali tudi opiati. Med ameriško državljansko vojno (1861-1865) so bili množično distribuirani in uporabljeni kot protibolečinsko sredstvo za lajšanje bolečin pri strelnih ranah, amputacijah, kot zdravilo za drisko, gangreno in sredstvo proti vznemirjenosti. Za razliko od Kitajske se v Ameriki opij ni kadil, temveč uporabljal oralno (več o kajenju opija si lahko prebereš v prvem delu). V štirih letih vojne se je vojski namenilo skoraj 10 milijonov opiatov v obliki tablet in 80 000 kilogramov morfija. Množični uporabi je sledila t.i. prva opioidna epidemija v ZDA. V tem obdobju je bilo žrtev zasvojenosti skoraj več kot tistih na bojišču, sam opij pa je bil še naprej legalen (do 1914).
Naj se glede opiatov vrnem še na začetek prvega dela članka, oziroma natančneje v Grčijo. Na začetku 20. stoletja je podjetje Bayer proizvajalo zdravilo proti kašlju iz heroina, ki je bilo priljubljeno predvsem zaradi prepričanja, da za razliko od morfija ne povzroča odvisnosti. Kasneje je bilo sicer dokazano, da heroin metabolizira v morfij in prav tako povzroča odvisnost. Njegovo proizvodnjo so v ZDA prepovedali leta 1924, vendar so se tega dela lotili pripadniki italijanske mafije in pred-komunistične Kitajske (gre za kratko obdobje po koncu dinastij, ko je bila Kitajska med leti 1912 in 1949 republika, nato pa je oblast prevzela komunistična partija). V času 30-tih let so grški psihiatri začeli opažati trend vse pogostejše uporabe heroina med vsemi družbenimi sloji in starostmi. Eno najobširnejših del na tem področju je napisal grški psihiater Demetrios Kouretas. Opazoval je vojake in ugotovil, da heroinu po pogostosti uporabe sledijo kokain, hašiš in morfij. Kokain in heroin sta bila sicer v tem času še novi, neraziskani substanci, odkriti konec 19. stoletja. Svoja opažanja v vojski je primerjal z opazovanjem civilistov in pacientov v psihiatrični bolnišnici ter predstavljal izsledke raziskovanja. Zaključil je, da vojaško življenje povečuje verjetnost uporabe substanc v primerjavi z življenji civilistov.
V zaključku tega drugega dela, in preden se spustimo v to, katere »trde« droge so vojaki uporabljali, je potrebno omeniti še najbolj priljubljeni dve, alkohol in tobak. Slednji je široko prepoznavnost in priljubljenost začel pridobivati v začetku 20. stoletja in postal nepogrešljiva substanca, s katero so države zalagale svoje vojake. Ameriške dobrodelne organizacije so celo uvajale namenske nabirke donacij za preskrbo vojske s tobakom. Hkrati pa je med Američani vladalo prepričanje, da morajo biti na bojiščih vojaki čisti in trezni. Takšen odnos do alkohola je povezan s prohibicijo, obdobjem prepovedi proizvodnje, transporta in prodaje alkohola med 1920 in 1933 v ZDA in s primerjanjem ameriških vojakov z evropskimi, ki so alkohol (redno) uživali.
Verjetno je že jasno, da v nadaljevanju vstopamo v obdobje največjih svetovnih vojn, ki so bile hkrati tehnološko najnaprednejše, najbolj opisane in tudi najbolj znane po uporabi drog. Te vojne pa so bile tudi najdražje in najtežje za preskrbo, tako civilistov kot vojakov. V tem času je kokain kot nova droga že prispel v Evropo, posebno pozornost pa so pritegnile nekatere njegove lastnosti, ki so se izkazale za veliko taktično prednost. Zaviranje apetita in zaspanosti je za vojsko zaželjena lastnost, saj omogoča uspešnejše bojevanje (po logiki oblasti, ne pa tudi dobrobiti vojakov). Po nekih izračunih bi uporaba kokaina potencialno med vojaki prihranila do 20 odstotkov zaloge hrane, kar se v obdobju lakote in pomanjkanja sliši prav mikavno. Nemci so želeli vojsko oskrbeti z dnevnimi dozami kokaina, vendar so bile zaloge premajhne, zato so na fronte pošiljali cigare in cigarete.
S prihodom kokaina kot nove substance v tej seriji, se zaključuje tudi ta del. Ker pa v vsaki dobri seriji pridejo z vsako naslednjo epizodo tudi novi liki, te vabim k spremljanju naslednjega dela, kjer se bom dotaknila novih vojn in še novejših substanc.
Avtorica: Laura Meško
VIRI:
L. Vladimiros, A. Diamantis, A. Beloukas, E. Magiorkinis. (2021). Drug Addiction in the Hellenic Armed Forces in the Early 20th Century. Originally published by the Health Science Journal, January 2009. https://brewminate.com/drug-addiction-in-the-hellenic-armed-forces-in-the-early-20th-century/
Ł. Kamieński (2019). Drugs, in: 1914-1918-online. International Encyclopedia of the First World War, ed. by U.Daniel, P. Gatrell, O. Janz https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/drugs/#citation
E. Mankin (2019). War and drugs: Together since forever. Knowable magazine. https://knowablemagazine.org/content/article/society/2019/war-and-drugs-together-forever
P. Andreas (2018). Drugs and war: What is the relationship? Annual rewiew of political science, Volume 22. https://www.annualreviews.org/content/journals/10.1146/annurev-polisci-051017-103748