Zaključek prejšnjega dela je napovedal plot twist nadaljevanja te serije, kjer ti predstavim zgodovinska dejstva o vojnah in drogah na zanimivejši način, kot so ti zgodovino predavali v šoli. Nazadnje je v zgodbo vstopil kokain kot glavni akter, ni pa to edina droga, ki se je na novo pojavila na bojnih frontah. Zanimivo je, da se kokain ni pojavil le v zdravilih in na bojiščih, temveč je bil ena izmed sestavin originalnega recepta za slavno pijačo Coca Cola (1886). Iz rastline je bil kokain sicer prvič izoliran 1860 in je hitro pridobil na priljubljenosti za medicinsko in rekreativno rabo, nekaj let pozneje, 1898, pa se je pojavil še heroin, sprva kot “nezasvojujoč” nadomestek morfija.
V tem času je bila uporaba mnogih substanc še dovoljena in široko dostopna prebivalcem, najpogosteje v obliki zdravil. Čeprav je nacionalna zakonodaja s področja omejevanja prodaje in uporabe substanc obstajala že prej, je bila leta 1912 na mednarodni ravni sprejeta Haaška Konvencija o opiatih, med podpisnicami pa so bile Kitajska, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Združeno kraljestvo. Poleg opija in morfija je vključila še kokain in heroin, njen cilj pa je bil omejiti uporabo omenjenih substanc na medicinsko rabo. Po vojni (1920) so države začele te substance sistemsko prepovedovati zaradi njihovih negativnih učinkov.
Britanska vlada je vojakom redno priskrbovala kokain v obliki tablet, trženih pod imenom “Forced March”. Ker gre za močan stimulans, kar pomeni, da v možganih zvišuje raven dopamina, povečuje občutek energije in budnosti, bi lahko pomagal pri vzdržljivosti vojakov in bil uporaben v boju proti utrujenosti. S svojimi slogani so farmacevtska podjetja iskala relevantni trg med vojaki in oglaševala blagodejne učinke za lažje in boljše bojevanje. Hkrati pa je obstajal tudi črni trg, med katerimi je zagotovo najbolj znan londonski, kjer so Soho prostitutke preprodajale kokain vojakom. Posledično so mediji in javnost začeli kokain povezovati s seksom, razuzdanostjo in sovražno subverzijo.
Ravno na otoku in v Franciji je postal kokain najbolj priljubljena droga, pred njegovimi (tudi) negativnimi učinki, pa si oči niso zatiskale niti oblasti. Francoske oblasti so denimo leta 1916 obtožile nemce tihotapstva kokaina (obtožbi je sledila razlaga, da to počnejo z namenom uničenja francoskih vojakov na ta način, ker z orožjem ne zmorejo). Poleg obtoževanja pa se je pojavil še en problem. Uvoz perujskih koka listov je marsikateremu evropskemu proizvajalcu povzročal težave, poslovno priložnost pa so znali izkoristiti Nizozemci, ki so tovarne lahko oskrbovali iz svojih kolonij. Med najbolj znanimi tovarnami je bila Nederlandsche Cocaïne Fabriek, ki je v obdobju od 1914 do 1920 povprečno letno proizvedla 700 kilogramov kokaina.
Nekaj let pozneje, 1937, je na nemški trg prišel nov produkt, imenovan Pervitin, v njem pa je bila nova substanca – metamfetamin. Nemci so sicer metamfetamin le patentirali, ustvarjen je bil na japonskem, dokončno sintetiziran pa v laboratoriju ameriške univerze UCLA. V osnovi je šlo za sintetični nadomestek ma huang ali West as aphedra rastline, ki so jo uporabljali vojaki na straži ob Kitajskem zidu. Rastlina se je tradicionalno uporabljala kot zdravilo proti kašlju in prehladu, pomagal pa je tudi pri dvigu koncentracije ter budnosti. V Nemčiji je od leta 1933 naprej uporabnikom drog (vključno s kokainom in morfijem) grozila zaporna kazen in sterilizacija, vendar so Pervitin oglaševali kot zdravilo za vse od depresije, utrujenosti, stresa, poporodne depresije in zmanjšanega libida, brez recepta pa je bil dostopen še nadaljnih par let.
Nemški vojaki so Pervitin prejemali dvakrat na dan, v zameno pa naj bi dobili supernaravne moči. Spali niso po več kot tri dni zapored in lahko so prehodili tudi čez 60 kilometrov brez postanka, bili so evforični in polni volje. Ravno Pervitin naj bi bil razlog za bliskovit predor na Poljsko ozemlje, pohode čez francoske Ardene in vojne na Balkanu. Uporaba je bila razširjena tudi med civilisti, saj jim je pri apatiji po porazu v prvi svetovni vojni, substanca pomagala pri boljšem razpoloženju in delu. Le v aprilu in maju 1940 so Nemci proizvedli čez 35 milijonov doz (vsaka po 3 miligrame). Stranski učinki so bili seveda znani in so leta 1941 pripeljali do prepovedi proste prodaje, vendar pa ta prepoved ni prispevala k zmanjšanju uporabe. V drugi polovici istega leta se je uporaba še bolj povečala, saj je ravno takrat stekla “operacija Barbarossa“. Posledica tako razširjene uporabe in zasvojenosti so bile številne smrti zaradi težav s srcem, psihoz ter samomorov. Zasvojenost je uporabnikom povzročila upad kognitivnih funkcij, anksioznost, depresijo, slabost in halucinacije. Nekateri viri trdijo, da je bila uporaba metamfetamina razširjena prav zaradi Hitlerjeve zasvojenosti s to novo sintetično drogo. Iz različnih virov izhaja, da je Hitler uporabljal več kot 80 različnih substanc, med drugimi tudi kokain, steroide, hormone in opioide (substance sorodne heroinu).
S tem smo prišli do konca še enega dela, in čas je, da napovem naslednjo temo. Kot omenjeno v enem izmed prejšnjih odstavkov, so bili metamfetamini v resnici “izum“ Japonske in ne Nemčije. Skladno s tem se bomo v nadaljevanju osredotočili na azijske države v obdobju velikih vojn, preden preidemo na hladno vojno in (naj)modernejšo zgodovino.
Avtorica: Laura Meško
VIRI:
Berridge V., Drugs, alcohol, and the First World War, The Lancet, Volume 384, Issue 9957, 1840 – 184, https://www.thelancet.com/journals/lancet/article/PIIS0140-6736(14)62234-0/fulltext
Ł. Kamieński (2019): Drugs, in: 1914-1918-online. International Encyclopedia of the First World War, ed. by U.Daniel, P. Gatrell, O. Janz https://encyclopedia.1914-1918-online.net/article/drugs/#citation
F. Natale (2020): Pervitin: How drugs transformed warfere in 1939-45. Security distillery. https://thesecuritydistillery.org/all-articles/pervitin-how-drugs-transformed-warfare-in-1939-45
Herzog, D. (2017): Hitler’s little helper: A history of Rampant drug use under the Nazis. New York Times. https://www.nytimes.com/2017/03/27/books/review/blitzed-drugs-third-reich-norman-ohler.html