Dobrodošel_a spet nazaj. Pred teboj je še zadnji del serije o vojnah in drogah, in ostali sta nam še dve vprašanji. Kaj se je dogajalo v Aziji med drugo svetovno vojno in kakšne novosti je prinesla hladna vojna? Poleg zgodovinskih dejstev pa te čaka tudi kratek oris družbene situacije tega obdobja, ki bo sklenil naše razmišljanje o uporabi drog skozi zgodovino. V prejšnjem delu smo spoznali, da so bili metamfetamini priljubljena substanca med nemškimi in britanskimi vojaki, zdaj pa izveš, da so največ posledic pustili ravno tam, kjer so bili prvič ustvarjeni; na Japonskem.
Imperialne oblasti so v novi drogi videle velik potencial in prepustile proizvodnjo domačim farmacevtskim podjetjem pod tržim imenom Philopon ali Hiropin. Tablete spida je država razdeljevala med pilote, vojake in fizične delavce z namenom povečanja produktivnosti in učinkovitosti delovne sile. Pripadniki kamikaz so si drogo tudi injicirali pred samomorilskimi poleti. Pred injiciranjem so bili piloti deležni posebnega obreda, kjer so prejeli sake (riževo vino), rože, darila in tabletne mešanice metamfetamina in zelenega čaja (imenovane Totsugeki-Jo ali Tokkou-Jo). Ko pa se je vojaški duh po vojni polegel, je Japonska ostala s prvo epidemijo odvisnosti v svoji zgodovini (gre namreč za izredno konformno družbo). Ostala je tudi velika zaloga Hiropina; nekaj se ga je še naprej prodajalo kot zdravilo, večina pa je šla v roke hudodelske združbe Jakuza in preko njih na črni trg ter tako postala najbolj razširjena prepovedana droga v državi.
Drugo polovico 20. stoletja je po koncu dveh totalnih vojn zadela še ena, tokrat Hladna vojna. Svet je po prenehanju spopadov dobil novo politično podobo, velesile pa so boje nadaljevale v državah tretjega sveta (zagotovo so najbolj poznane vojne v Vietnamu, Koreji, Izraelu). Ameriška vojska je v tem obdobju množično izvajala eksperimente s še eno novo drogo. LSD so »etično-kratkovidno« testirali kot izboljšano tehniko zasliševanja. Šlo je za preizkušanje koncepta psihokemičnega bojevanja in je vključeval substance, ki bi na bojiščih nadomestile orožje in granate ter onesposobile duševno zdravje vojakov. Testiranje so izvajali na prostovoljcih iz cele države, ki pa niso vedeli, kaj prejemajo. Skrivni projekt je bil znan pod imenom »Material Testing Program EA 1729«. Hladna vojna pa je iz Amerike v svet poslala še en izraz, »War on drugs« oziroma vojna proti drogam. Politični koncept je vzpostavil predsednik Nixon v času, ko je bila ameriška družba nestabilna, razmere slabe, črni trg z drogami pa v razcvetu.
V 21. stoletju smo v kontekstu vojn in drog največkrat zasledili uporabo marihuane v Afganistanu. Ravno Afganistan je bil eden največjih proizvajalcev marihuane poleg Maroka, hkrati pa tudi eden glavnih gojiteljev makovih semen, ki zalagajo kar 90% svetovne proizvodnje opija in heroina. Kanadska vojska je enkrat celo poročala, da so se talibani skrivali v skoraj nepreglednih do treh metrov visokih gozdovih marihuane. Namigovanja na uporabo drog pa se pojavljajo tudi glede Rusko-Ukrajinskega konflikta, kjer se obe strani medsebojno obtožujeta uporabe drog (trenutno gre samo za ugibanja brez dokazanih dejstev).
Za konec bi izpostavila še eno povezavo med drogami in vojnami. Države niso le oskrbovale vojakov z drogami ali se borile za njihovo prepoved, temveč so skozi droge financirale svoje vojaške podvige. Rusi so denimo že v 15. stoletju monopolizirali industrijo pridelave vodke in preko tega pridobili nove davčne privile. Med ameriško državljansko vojno so bili vojaki včasih plačani kar v obliki tobaka, alkoholni davek pa so najbolje znali izkoristiti Britanci, ki so v 19. stoletju s takšnim načinom financiranja postali vojaška velesila. Japonci so bili velik proizvodnik in izvoznik opija ter heroina v prvi polovici 20. stoletja, s čimer bi naj zaslužili več kot 300 milijonov letno, ki so bili namenjeni potrebam vojske.
Mnogo avtorjev, ki so raziskovali področje uporabe drog v vojnem času, se strinja, da gre za čas, ki zahteva popolno mobilizacijo prebivalstva, od tovarn do bojišč. Delavci in vojaki so bili rutinsko prisiljeni preseči svoje naravne meje zmogljivosti, ostajati budni dlje in delati več. V tem kontekstu je bila uporaba drog kot poživil razumljena celo kot patriotska dolžnost. Z vidika etike, položaja vojakov in civilistov namreč nista primerljiva, zato je velikokrat tudi odnos oblasti do uporabe substanc v določenih kontekstih bil drugačen. Države in vojske si že tisočletja prizadevajo izboljšati sposobnost vojakov za učinkovitekši boj proti sovražniku in boljše (ter lažje) možnosti preživetja. Uporaba drog med časom vojn tako ni moderen izum, temveč je prisotna že tisočletja na vseh celinah našega planeta. S tem se serija zaključuje, tvoje zanimanje za razskovanje pa upam da povečuje.
Avtorica: Laura Meško
VIRI
Andreas P. (2020) The world war II “Wonder drug that never left Japan“ https://www.zocalopublicsquare.org/the-world-war-ii-wonder-drug-that-never-left-japan/ Khatchadourian R. (2012). High Anxiety: LSD in the Cold War. The New Yorker. https://www.newyorker.com/news/news-desk/high-anxiety-lsd-in-the-cold-war
Yound D. (2010). War and Drugs. https://drugfoundation.org.nz/articles/war-and-drugs
Hambling D. (2023). Are drugs making Russian soldiers act like zombies? Forbes Magazine.
Andreas P. (2019). Drugs and war: What is the relationship? Annual Review of Political science. https://www.annualreviews.org/docserver/fulltext/polisci/22/1/annurev-polisci-051017-103748.pdf?expires=1741983141&id=id&accname=guest&checksum=948478CB1E4681501B32F6F0E92AC568