Svetovanje

Terapevtski potencial uporabe MDMA v psihoterapiji.

En džojnt za boljše počutje? Pa da malo zmanjšamo tesnobo ali lažje zaspimo? Hopla konopla – ne tako hitro. Vse več ljudi se sooča s težavami v duševnem zdravju, pa najsi bo to depresija, tesnoba ali druge težave. V tem članku pa ti bomo predstavili še povezavo med travo in duševnim zdravjem, rekli kaj o zdravilih in še čem.

O zaljubljenem pogledu na droge in kaj v tej zvezi ne štima.

Veliko ljudi se kdaj nahaja v obdobju, ko bi želel narediti spremembo, pa ne vedo, kako in ali bi jo sploh naredili. Pri nekaterih je strah prevelik, pri drugih je prisoten prevelik notranji konflikt med željo po spremembi in med željo, da ostane stanje takšno kot je, spet tretji ne vedo, kako bi načrtovali spremembe, ipd.

Čisto vsako človekovo vedenje lahko postane neke vrste prisilno vedenje, ki mu pravimo zasvojenost. Zasvojenost postane vedenje takrat, ko postane cilj sam na sebi, namesto da bi bilo le sredstvo na poti do cilja. Zasvojenost z nekimi vsakdanjimi vedenji (npr. s hrano) se pogosteje pojavi pri tistih, ki hkrati kažejo zasvojenost tudi od psihoaktivnih substanc (v nadaljevanju PAS) oz. drog.

Negativno samopodobo bi lahko prepoznali preko nizkega občutka lastne vrednosti (npr. ljudem ne verjamemo, da nas imajo radi), nizke stopnje samozaupanja (npr. strah pred vožnjo avtomobila, ker se nam zdi, da ne znamo), visoke samokritičnosti (npr. da ni nič, kar naredimo, dovolj dobro in se stalno ženemo k popolnosti) in podobno.

Se tudi tebi dogaja, da se poleti ne zmoreš spraviti v kopalke ali kratke hlače, ker se sramuješ svoje postave, svoje blede polti ali pa česarkoli drugega? Se ti zdi, da se dostikrat težko lotiš nečesa, ker se ti zdi, da nisi dovolj sposoben_a? Pogosto doživljaš negativne občutke v povezavi s sabo? Če si na katero izmed vprašanj odgovoril_a z “ja”, potem je spodnji članek o samopodobi kot nalašč zate.

Program Izberi sam za vse, ki imajo v času epidemije težave s prekomerno uporabo alkohola

Vsakemu od nas je kdaj dolgčas. To je nekaj povsem normalnega, saj gre za frustracijo, ki jo doživljamo v situacijah, za katere ocenjujemo, da ne ponudijo možnosti za zadovoljitev naših želj. Lahko se znajdemo v situacijah, ko nam je dolgčas in kjer nimamo velikega vpliva (npr. če ležimo v bolnici), ali v situacijah ko vpliv imamo, pa ne vemo kako bi jo spremenili, niti ne vemo, če se nam ljubi (npr. smo doma v »karanteni«, radi bi se družili z ostalimi, pa ne vemo kako, radi bi počeli kaj zanimivega, pa se nam ne ljubi oz. niti ne vemo če bi sploh kaj naredili, da bi se počutlili drugače).

Anksioznost, kot človekov odziv na pojav korona virusa, je odziv na situacijo, ko imamo občutek, da se nam majejo tla pod nogami. Ljudje se na to odzivamo različno, kar pa je predvsem pomembno vedeti je, kako to situacijo »obvladati«.

Z bližnjim se je treba pogovoriti o njegovih težavah z drogami, a za spremembe mora biti motiviran predvsem sam.

Druženje je ena izmed prijetnih aktivnosti, ki z začetkom pomladi dobi svoj pravi čar. Ta letni čas nabit z več pozitivne energije, je čas, ki ga radi izkoristimo za preživljanje s svojimi prijatelji, z naravo, ki se je prav tako ravno začela prebujati.