Laboratorijsko testiranje

Laboratorijsko testiranje je namenjeno uporabnikom drog z namenom zmanjševanja tveganja za predoziranja in druge zaplete, povezane z uporabo neznanih snovi. Analize psihoaktivnih snovi se izvajajo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) z ustrezno instrumentalno opremo. Podatki o analizah se zbirajo v okviru nacionalne mreže za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi. V NLZOH izvajajo kvalitativne in kvantitativne analize, rezultate pa predvidoma zagotovijo v roku nekaj dni (več, če gre za neznano substanco).

Za analizo psihoaktivnih snovi v laboratoriju so na voljo štiri različne analizne tehnike:

• FTIR-ATR spektrometer,
• tekočinski kromatograf visoke ločljivosti z DAD-analizatorjem (HPLC-DAD),
• plinski kromatograf z masnim analizatorjem (GC-MS),
• tekočinski kromatograf z masnim analizatorjem na osnovi časa preleta ionov (LC-MS-QTOF).

Fourier Transform infrardeča spektroskopija (FTIR-ATR). Tehnika je primerna za čiste spojine. Kot rezultat analize lahko prejmemo le kvalitativni rezultat. V primeru neznanih mešanic, težko pridemo do ustreznega rezultata. S to tehniko lahko določimo tip soli (sol, baza), prav tako lahko ločimo med pozicijskimi izomeri (npr. 3-MMC, 4-MMC). Spektrov novih psihoaktivnih spojin (NPS) v knjižnicah v večini še ni, zato identifikacija ni možna. Redno skrbimo za dodajanje spojin v interno NLZOH knjižnico, s katero povečamo možnost zaznave/identifikacije spojin.

Visokotlačna tekočinska kromatografija z DAD analizatorjem (HPLC-DAD). Tehniko uporabljamo za kvantitativno analizo za cca 50 psihoaktivnih snovi. Na podlagi UV spektra in retencijskega časa lahko potrdimo tudi druge spojine iz interne NLZOH knjižnice.

Plinska kromatografija z masno-selektivno spektrometrijo (GC-MS). V splošnem je GC-MS tehnika namenjena detekciji in identifikaciji organskih spojin, če so le te topne v topilih primernih za GC-MS analizo. Tehnika ima določene omejitve, če nimamo referenčnih standardov ne moremo ločiti med posameznimi izomeri. V primeru NPS je potrebna primerjava spektrov s knjižnico. Tehnika ni primerna za termično neobstojne spojine.

Tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (LC-HRMS). Tehnika nam služi kot potrditev/identifikacijo NPS. S tehniko lahko določimo natančno molekulsko maso in posledično empirično formulo spojine. Izvedemo lahko tudi masno fragmentacijo in tako dokončno potrdimo posamezno spojino.

dr. Roman Kranvogl, univ. dipl. inž. kem. tehnol.
NLZOH – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano