Back icon

OKM in uporaba psihoaktivnih substanc

21. februar 2025

Droge in duševno zdravje. Kaj je dobro vedeti o obsesivno-kompulzivni motnji v povezavi z uporabo substanc?

Duševno zdravje je pomemben del zagotavljanja človekovega blagostanja. Človekovo subjektivno zaznavanje sreče in zadovoljstva pa lahko očrnijo težave v duševnem zdravju, o katerih se v družbi, zahvaljujoč destigmatizaciji teh tematik, govori vedno več. Težavi v duševnem zdravju, o katerih verjetno največ slišimo, sta anksioznost in depresija, obstajajo pa tudi druge motnje, med drugim tudi obsesivno-kompulzivna motnja (OKM). Kako le-ta povezuje z rabo psihoaktivnih substanc? Obstajajo kakšne posebnosti? Kako pa gresta z roko v roki OKM in zasvojenost?

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je do nedavnega spadala med motnje anksioznosti, po novem pa spada v ločeno kategorijo »obsesivno-kompulzivne in sorodne motnje«. Pri OKM se posamezniku konstantno vsiljujejo določene prisilne misli ali predstave (obsesije) oz. prisilna dejanja (kompulzije), ki jih posameznik zaznava kot moteče, nezaželene in stresne. Medtem, ko je tesnoba tudi del OKM, se obsesije pri OKM razlikujejo od vsiljivih misli pri drugih motnjah (npr. generalizirana anksiozna motnja ali PTSD). Obsesije pri OKM so vsiljive misli, ki se posamezniku zdijo tuje, nelogične ali celo v nasprotju z njegovimi vrednotami, a se jih kljub temu ne more znebiti. Pri drugih motnjah, kot sta anksioznost ali PTSD, so vsiljive misli bolj povezane z dejanskimi skrbmi ali preteklimi izkušnjami in običajno niso doživljene kot tako nenavadne ali vsiljene.

Med simptome OKM spadajo vsiljive misli, ki imajo lahko različne vsebine (verske, spolne, nasilne, perfekcionistične narave, hud strah pred boleznimi, dvomi v lastna dejanja…), pogosto ponavljanje ritualov, ki niso produktivni in se največkrat tudi samim osebam z OKM ne zdijo smiselni oz. lahko povzročajo veliko stresa ter vzamejo veliko časa (npr. pretirano dotikanje, preverjanje, štetje, urejanje), strah pred napakami, pretirano zbiranje in shranjevanje različnih predmetov itd. Posameznik svojih misli in vedenj ne more nadzorovati, saj se pogosto počuti, da bo, če svojih ritualov ne izvede, prišlo do hudega dogodka (npr. če si rok ne umije na točno določen način, bo svojo družino okužil s smrtonosno boleznijo, če nekega dokumenta ne napiše absolutno popolno, bo nedvomno izgubil službo, če molitve ne izreče pravilno, ga bo bog kaznoval itd.). Zato lahko rečemo, da na tak način skuša uravnavati svojo tesnobo – če izvede ritual, se bo hudemu dogodku izognil. OKM se pa lahko pojavlja tudi brez kompulzij – posamezniku se neprestano vsiljujejo neprijetne misli. Pomembno je, da vemo, da če imamo le zares radi čistočo ali strukturo, to ne pomeni, da imamo OKM, kot se pogovorno rado reče (»Joj, veš, jaz imam pa res rad pospravljeno – sem malo OKM«).

POVEZAVA MED ZASVOJENOSTJO IN TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

Razlogov je lahko več: posamezniki s težavami v duševnem zdravju mogoče skušajo lajšati svoje simptome z uporabo drog – iz tega bi lahko izpeljali, da skušajo posamezniki z OKM z uporabo psihoaktivnih substanc zmanjšati svojo anksioznost ali pa prevzeti nadzor nad obsesijami. Drugi razlog za povečano rabo psihoaktivnih substanc pri posameznikih s težavami v duševnem zdravju bi lahko bil, da k razvoju težav v duševnem zdravju in zasvojenosti prispevajo podobni dejavniki tveganja, npr. zgodnje travmatske izkušnje, spremembe v možganski strukturi in genetski dejavniki. Npr. tako pri OKM kot pri zlorabi substanc) pomembno vlogo igra nucleus accumbens, možganska struktura, ki je pomemben del našega nagrajevalnega sistema. Poleg tega pa lahko zloraba substanc privede do razvoja simptomov psihopatologije (torej težav v duševnem zdravju – npr. težave pri samokontroli, depresivnost, povečane tesnobe).  Več o drogah in duševnem zdravju si lahko prebereš v tem članku.

Obsesivno-kompulzivna motnja in njeni simptomi so povezani z večjim tveganjem za zlorabo substanc, in sicer približno v taki meri, kot pri posameznikih, ki imajo druge težave v duševnem zdravju. Glede na rezultate ene od raziskav 39 % pacientov z OKM izpolnjuje vse kriterije za motnjo zlorabe psihoaktivnih snovi. Raziskava iz leta 2022 med drugim kaže, da je OKM povezana s:

  • 4,5-krat večjim tveganjem za motnje, povezane z uživanjem alkohola,
  • 6,7-krat večjim tveganjem za kakršno koli motnjo, povezano z zlorabo psihoaktivnih substanc,
  • 1,2-krat večjim tveganjem za kazenske obsodbe, povezane z zlorabo substanc in
  • 5,2-krat večjim tveganjem za smrt, povezano z zlorabo substanc,

v primerjavi z osebami brez OKM. To seveda ne pomeni, da bo oseba z OKM zagotovo razvila tovrstne težave – dobro pa je vedeti, da so nekateri posamezniki lahko bolj ranljivi. Prav zato je pomembno, da vemo, kaj OKM je, kako se zdravi in kako zmanjšati tveganja, ki jih prinaša sočasna uporaba substanc.

Zakaj pa so specifično posamezniki z OKM ogroženi za rizično rabo psihoaktivnih substanc?
Eden od možnih razlogov je impulzivnost (težnja k hitrim, nepremišljenim odločitvam ali dejanjem brez upoštevanja posledic). Nekateri posamezniki z OKM so bolj impulzivni, mpulzivnost je eden od pomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj zasvojenosti. Spet pri drugih podtipih OKM pa je značilna velika kognitivna rigidnost (tog način razmišljanja, kjer posameznik težko prilagaja svoje misli, vztraja pri togem upoštevanju pravil in ima težave s spreminjanjem prepričanj ali vedenj, tudi če so nelogični ali škodljivi), kar lahko predstavlja zanko, v katero se ljudje z OKM lahko ujamejo – težko prekinejo ponavljajoče uživanje substanc. Razlog je lahko tudi močna tesnoba, ki jo lahko poskušajo omiliti z uporabo psihoaktivnih substanc. Tudi perfekcionizem in občutki krivde, ki gredo pogosto z roko v roki z OKM, sta omembe vredna dejavnika, saj lahko strah pred napakami in močno doživljanje krivde botrujeta uporabi substanc, da bi te intenzivne občutke zmanjšali. Vlogo igra tudi nagrajevalni sistem možganov – OKM in zasvojenost vključujeta podobne možganske strukture, kot je nucleus accumbens, ki igra ključno vlogo pri nagrajevanju in iskanju ugodja. Omeniti gre še pretekle travmatske izkušnje, zaradi katerih se posamezniki pogosto zatečejo k uporabi substanc. Nenazadnje pa je dejavnik tveganja tudi to, da ima oseba še kakšno drugo težavo v duševnem zdravju, denimo depresijo ali katero od ansioznih motenj, ki možnost za tvegano rabo substanc še dodatno povečajo.

Ena od glavnih značilnosti OKM je pojav obsesij. Mogoče se na prvi pogled to zdi zelo podobno zasvojenosti, saj je ena glavnih značilnosti zasvojenosti to, da ne moremo nehati razmišljati o nečem (v tem primeru o substanci ali občutku, ki nam ga ta da), kar zelo spominja na obsesijo. Je pa tukaj potrebne nekaj previdnosti – obsesije pri OKM so egodistonične, kar pomeni, da niso v skladu s tem, kar mi hočemo, torej kakršne so naše vrednote in želje (npr. večkrat preštejemo določene predmete, četudi ne uživamo v štetju, vendar nam ta aktivnost pomaga pri zmanjševanju tesnobe), medtem ko soobsesije pri zasvojenosti povezane s pristno željo po izvedbi dejanja, kljub temu da si oseba morda želi, da teh želja ne bi imela (npr. četudi imaš občutek, da se že kažejo negativne posledice rabe neke substance, jo še vedno želiš vzeti, saj ti ponuja kratkotrajen pobeg iz realnosti).

VPLIV RABE PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC NA SIMPTOME OKM

Ali zloraba substanc poslabša simptome OKM?
Na kratko je odgovor da. Uporaba substanc lahko poslabša simptome OKM, zlasti če gre za stimulanse (npr. spid, ekstazi…), saj ti lahko povečajo intenzivnost obsesij in kompulzij. Ena od raziskav tudi kaže, da OKM v 70 % primerov nastopi pred pojavom zasvojenosti pri posameznikih, ki imajo tako motnjo odvisnosti od substanc kot OKM. Čeprav uporaba psihoaktivnih substanc morda ponuja kratkotrajno olajšanje, je to lahko nevaren pristop k zdravljenju, saj lahko privede do hudih negativnih posledic. To so lahko vedno pogostejše poseganje po psihoaktivnih substancah, razvoj zasvojenosti, poslabšanje težav v duševnem in fizičnem zdravju, pa tudi težave v odnosih, finančne in druge težave.

Za zmanjševanje tveganja je ključna zgodnja prepoznava in zdravljenje OKM, poudarek na tehnikah obvladovanja stresa (te predvsem pomagajo v primerih, ko se OKM pojavlja v blagi obliki. Ko se simptomi OKM pričnejo pojavljati večkrat, so zelo intenzivni in posegajo na različna področja našega življenja, je potrebna tudi strokovna obravnava) ter izogibanje uporabi substanc kot strategije soočanja z duševnimi stiskami. Za informacije in načine za učinkovito spopadanje z anksioznostjo in anksioznimi motnjami, med katere spada tudi OKM, lahko preneseš publikacijo Orodje za anksiozne motnje, lahko pa si ogledaš tudi spletno stran Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA o OKM (povezava). Če pri sebi opaziš simptome OKM, kot so npr. telesne, religiozne, seksualne… obsesije, kompulzije, npr. kompulzivno preverjanje, čiščenje, umivanje, štetje, kopičenje stvari…, močno tesnobo, ki ovira tvoje vsakdanje življenje, psihično napetost, strah, da se ti bo zgodilo kaj slabega ali se bo kaj slabega zgodilo tvojim bližnjim, sramovanje obsesij in kompulzij itd., si skušaj poiskati strokovno pomoč, začenši s svojim osebnim zdravnikom, psihiatrom ali psihologom. Predvsem pa bodi do sebe sočuten_a in poskrbi zase v težkih trenutkih.

Smernice zmanjševanja škode:

  • Edina varna uporaba je neuporaba. Če se soočaš s težavami v duševnem zdravju, ti uporabo psihoaktivnih substanc močno odsvetujemo.
  • Načrtuj vnaprej: Premisli, kakšne so tvoje meje glede uporabe alkohola in drugih psihoaktivnih substanc in se jih drži – s tem zmanjšuješ tveganje za neprijetne zaplete.
  • Upoštevaj splošne smernice za rabo substanc: pozanimaj se o substanci (učinki, doze), uporabljaj lastni pribor, substanco testiraj, uporabljaj v varnem okolju z dobrimi partibadiji, po uporabi pa poskrbi za regeneracijo (dovolj počitka, hrane in pijače).
  • Preveri kombinacijo zdravil in psihoaktivnih substanc: Pred zaužitjem substanc preveri njihove interakcije z morebitnimi zdravili, ki jih jemlješ, kot so npr. antidepresivi ali antipsihotiki. Tveganost kombinacije lahko preveriš na spletni strani Tripsit ali CombiCheker. Vsakršna sočasna raba zdravil in psihoaktivnih substanc se po navadi odsvetuje, saj malo vemo o njunih medsebojnih interakcijah in učinkih. O sočasni uporabi (tudi alkohola) se posvetuj s svojim zdravnikom ali pa s farmacevtom.
  • Ustvari si prijetno okolje za po žuranju: Pripravi si urejen in prijeten prostor, kamor se lahko vrneš, da zmanjšaš stres po žuranju. 
  • Partije obravnavaj kot posebne priložnosti in med njimi načrtuj pavze za regeneracijo in drugačne aktivnosti. Posveti se svojim hobijem, druži se z bližnjimi, poišči tehnike sproščanja, ki ti ustrezajo (čuječnost, dihalne vaje, meditacija…). Več lahko prebereš tule.
  • Opazuj svoje počutje med in po uporabi. Če opaziš, da se po uporabi počutiš še slabše ali se pojavi močna želja po ponovni uporabi, si privošči daljši premor od vseh psihoaktivnih substanc.
  • Bodi pozoren_a na to, ali s substancami skušaš reševati svoje težave. Ne uporabljaj preveč in prepogosto, dobro pa je, če se o svoji uporabi lahko zaupaš bližnji osebi. Včasih sami ne opazimo, če začnemo razvijati težave z uporabo substanc ali pa se naše duševno zdravje slabša. V tem primeru je dobro, da nas oseba, ki ji zaupamo, lahko na to opozori.
  • Poišči podporo: Če se soočaš s težavami v duševnem zdravju, s katerimi se ne moreš več spopadati sama, poišči strokovno pomoč, npr. pri osebnemu zdravniku, psihiatru, v centru za duševno zdravje, na brezplačnih telefonskih linijah za primere duševnih stisk (zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123, linija za klice v duševni stiski 01 520 99 00.), v DrogArt svetovalnici ali v organizacijah na področju duševnega zdravja (Omra, Altra, Šent …).

DrogArt verjame vate in ti želi čim več srečnih trenutkov brez tegob <3

Avtorica: Manca Kepa

Viri in literatura: