Back icon

Motivacija za spremembo

Veliko ljudi se kdaj nahaja v obdobju, ko bi želel narediti spremembo, pa ne vedo, kako in ali bi jo sploh naredili. Pri nekaterih je strah prevelik, pri drugih je prisoten prevelik notranji konflikt med željo po spremembi in med željo, da ostane stanje takšno kot je, spet tretji ne vedo, kako bi načrtovali spremembe, ipd.

Pomembno si je zastaviti tudi vprašanje, koliko časa je preteklo od trenutka, ko človek razmišlja o pomembni spremembi pa do trenutka, ko to zares spremeni.

Motivacija za spremembo se vedno nahaja znotraj vsakega posameznika. Ljudje moramo biti notranje motivirani, da kaj spremenimo. Pri tem pa nas pogosto ovira ravno ambivalentnost, ki je pogosta spremljevalka večjih sprememb (Miller, 1991 & 2004).

Pri načrtovanju spremembe si je potrebno vzeti čas za razmislek. To vključuje tudi aktivno miselno ukvarjanje s problemom, pri katerem je pomembno, da človek razmisli o štirih pomembnih elementih, ki lahko pripomorejo k jasnejši sliki ter morebitni povečani motivaciji za spremembo (Miller, 2013).

  • Prvi element je želja. Pomembno je, da se človek vpraša, kako bi si želel, da se stvari spremenijo, kaj mu pri trenutni situaciji ni všeč, kako vidi, da se lahko stvari spremenijo v enem letu in ali bo takrat slika drugačna ter na kakšen način.
  • Drugi element je zmožnost. Ko se nekdo že odloči, da nekaj naredi, je pomembno, da ve, kako ter kaj je lahko prvi korak k spremembi; kako samozavesten je, da to stori in ali ima kakšna od teh stvari sploh možnost izvedbe.
    Ni vedno lahko, vendar se je potrebno vprašati, kaj so tisti majhni koraki, katerih se nekdo vseeno lahko loti. Majhni uspehi namreč tlakujejo pot tistim večjim.
  • Tretji element so viri. Pomembno se je ponovno vprašati, zakaj si sploh želite spremembe, kaj bo dobrega v tej spremembi, zakaj ne morejo iti stvari naprej, tako kot so se odvijale do sedaj, kaj so trije najboljši razlogi, ki predstavljajo motivacijo k spremembi.
  • Zadnji element predstavljajo naše potrebe. Vsak lahko pri sebi razmisli, kaj je potrebno/nujno, da se spremeni ter v kolikšni meri je to zanj pomembno.

Dobro je, da si posameznik sam postavlja vprašanja, na katere poskuša najti odgovor. Eden izmed njih je lahko tudi: Kako bi ocenil svojo motiviranost za spremembo na lestvici od 1 do 10 (1 je najmanj, 10 največ). Ko oštevilčite moč motivacije, se vprašajte, kaj vas je motiviralo, da ste izbrali npr. oceno 5 in ne oceno 4 (ki je nižje od vaše izbrane ocene)?

Prav tako je pomembno vprašanje, kaj je tisto, kar je najslabše kar se lahko zgodi, če se spremembe ne naredi? Kako so se običajno odvijale stvari pred spremembami? S čim podobnim si še lahko pomagate?

Motivacijo za spremembo dvigne tudi načrt, kako bi se spremembe lotili, saj jih je običajno strah spremembe, saj ne vedo, kako bi z njimo začeli, zato je pomembno načrtovati manjše ali malo večje korake in se tako postopoma približati novim ciljem. Pri tem je potrebno imeti veliko zaupanja vase, upanja za prihodnost, saj je pri večini sprememb tako, da običajno ne poslabšajo situacije, temveč stanje zgolj ostane isto. Vedno znova je vredno poskusiti in s tem zagotoviti sebi in drugim boljše, lažje in kvalitetnejše življenje.

Viri in literatura

  • Miller, W., R., Rollnick, S. (2013). Motivational interviwing. Helping people change. New York: The Guilford Press.
  • Miller, B. (2004). An Overview of Motivational Interwieving. Pridobljeno 15.10.2014 s svetovnega spleta: http://www.motivationalinterview.org/quick_links/about_mi.html.
  • Miller, W., R., Rollnick, S. (1991). Motivational Interviewing as a Counseling Style. Pridobljeno 15.10.2014 s svetovnega spleta: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK64964/.