Veliko drog lahko sproža psihotične simptome, zato nas zanima, zakaj ravno z amfetamini sprožena psihoza nosi ločen naziv? Kako pogosto se pojavlja, kakšne so njene značilnosti in kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek psihotičnih simptomov? V nadaljevanju odgovarjamo na nekaj izmed postavljenih vprašanj. Pomembno pa je vedeti, da je veliko vprašanj, o vzroku za nastanek amfetaminske psihoze in povezavo s trajno psihotično motnjo, še neodgovorjenih.
Psihoza je ena izmed možnih negativnih posledic uporabe amfetaminov (v nadaljevanju AM). Psihotični simptomi se pojavijo predvsem pri redni uporabi AM in pri velikih dozah, vendar to ni pogoj. Nastopijo zaradi motenj v delovanju in količini dopamina ter serotonina in zaradi nevrotoksičnosti AM. Po podatkih različnih raziskav je psihotične simptome doživelo do 40% rednih uporabnikov AM. Kljub temu, da pri večini simptomi minejo, je pomemben delež oseb (5-25%), pri katerih se psihoza vrača in nikoli popolnoma ne izzveni.
Bistvo vsake psihoze je izguba stika z realnostjo. Pri amfetaminski psihozi so občutne predvsem slušne halucinacije in halucinacije telesnega občutka, paranoidne blodnje, blodnje zasledovanja in nadzorovanja ter agresivno vedenje. Pogost je občutek, da smo posebej izbrani in da se ravno nam dogaja nekaj nenavadnega, presenetljivega. Izmed naštetega se najpogosteje in najprej pojavi paranoja. Za amfetaminsko psihozo je značilno, da se poleg klasičnih simptomov psihoze pojavljajo za AM značilni negativni dejavniki (kot so anksioznost, razdraženost, agresija, motnje spanja, gibanja, razpoloženja in govora, aritmija srca id.). Zavest je običajno jasna. Psihotični simptomi se pojavijo kmalu po uživanju droge ali kot posledica odtegnitvenih simptomov, ponavadi v 1 do 5 dneh po uporabi AM. Pri večini minejo v enem tednu. O amfetaminski psihozi govorimo takrat, ko simptomi trajajo največ do približno enega meseca. Če psihotični simptomi trajajo dlje, je amfetaminska psihoza prešla v eno izmed oblik trajne psihotične motnje (npr. shizofrenija ali trajne blodnjave motnje).
Glavni vzrok za nastanek amfetaminske psihoze ni popolnoma jasen. Možni razlogi so že visoka doza AM, stresni faktorji ob jemanju AM (npr. pomanjkanje spanja ob večdnevnem jemanju) ali pa so amfetamini in spremljajoči stresni faktorji le povod za spodbuditev psihoze pri ranljivih posameznikih, ki že imajo predispozicijo za razvoj psihotične motnje. Raziskave kažejo, da so večjemu tveganju izpostavljeni tisti, katerih sorodniki so doživeli psihozo. Za vse pa velja, da je pomemben faktor tveganja pomanjkanje spanja ob večdnevnem zaporednem jemanju. Nadomeščanje AM s kofeinom ali drugimi stimulansi, ki ohranjajo budnost, zato poveča tveganje za doživljanje psihoze.
Pri tistih, ki so že doživeli z amfetamini inducirano psihozo, je tveganje za recidiv (ponovno doživljanje psihoze) večje ob ponovni uporabi AM (tudi v zelo nizkih dozah), ob uporabi drugih psihoaktivnih substanc (npr. pretirano pitje alkohola, tudi brez AM), ob pomanjkanju spanja in ob povečanem psiho-socialnem stresu. Pomembno je vedeti, da ponovno psihotično stanje lahko sproži veliko manjša doza AM kot tista, ki je amfetaminsko psihozo inducirala prvič. Ta pojav opišemo kot “občutljivost” na AM ali “obratno toleranco” (ang. reverse-tolerance) in lahko traja več let.
Da zmanjšamo tveganje za amfetaminsko psihozo, je torej zelo pomembno, da si vzamemo čas za spanje. To pomeni, da AM in drugih nadomestnih stimulansov ne jemljemo več dni zapored, ampak vmes pustimo, da postanemo utrujeni in zaspimo. Več tvegajo tisti, ki so v preteklosti že doživeli psihotične simptome ali pa so jih izkusili njihovi bližnji sorodniki. Pomembno je, da so pri uporabi še posebej previdni.
Ločevanje med amfetaminsko psihozo, akutno shizofrenijo, blodnjavo motnjo in drugimi oblikami psihotične motnje ni enostavno. Ker natančna opredelitev močno vpliva na nadaljnjo zdravljenje, je pomembno, da ob pojavu psihotičnih simptomov poiščemo strokovno pomoč in da o uporabi psihoaktivnih substanc podamo čim bolj natančne podatke.
Pomoč ob tovrstnih težavah/občutkih lahko poiščete v DrogArtovi svetovalnici. Svetovanje je anonimno. Za vključitev v svetovanje ne potrebujete zdravstvenega zavarovanja. Naročanje na prvi svetovalni pogovor na 01 439 72 70 ali 041 730 800, ali piši na svetovanje@drogart.org.