Petra se je odločila, da si bo noč plesne zabave popestrila z uporabo ekstazija. Izkušnja je bila vsekakor bolj pestra, a čisto drugače kot si je Petra to predstavljala. Pričakovala je vesel in sproščen občutek, vendar pa ji je kar naenkrat srce pričelo hitro in močno biti, začela se je tresti in potiti ter težko dihati. Imela je občutek, da bo padla v nezavest ali pa, da bo umrla. Namesto, da bi se zabavala in preplesala celo noč, je doživela svoj prvi panični napad.
Vsak posameznik panični napad doživlja drugače. Splošni simptomi, ki so običajno prisotni, so:
- razbijanje srca,
- občutek omotičnosti,
- mravljinčenje ali občutek otrplosti v rokah in nogah,
- potenje,
- občutek pomanjkanja zraka in težko dihanje,
- občutek dušenja,
- bolečina in stiskanje v prsih,
- občutek, da se nam bo zmešalo in občutek oz. močan strah, da bomo umrli.
Panični napad v večini primerov izzovejo prav tiste droge, ki so splošno znane po tem, da naj bi nas »dvignile«, sprostile, nam dale energijo in povečale samozavest. Napad se lahko pojavi neposredno po zaužitju droge, lahko pa se pojavi tudi dan po uporabi. Napad se razvije zelo hitro in običajno traja 5-10 minut, včasih pa tudi pol ure. Mnogi menijo, da se panični napadi lahko razvijejo le, če uživamo stimulativne droge, kot so na primer ekstazi, kokain in spid. Vendar pa mnogi doživljajo panične napade pri uživanju halucinogenov, tudi blažjih, kot je marihuana.
Droge vplivajo na kemijsko sestavo v naših možganih in na to, kako naši možgani delujejo. Spremembe v kemijskem delovanju možganov posledično vplivajo na celotno delovanje telesa. Ekstazi je stimulativna droga, ki nas dvigne in nam da energijo. Vsak človek je drugačen in prav tako so drugačni tudi naši možgani. Droga, ki lahko na nekoga deluje pozitivno, lahko pri nekom drugem sproži popolnoma drugačen odziv. Petra je že sicer bolj nagnjena k anksioznosti in se na stresne situacije ne odziva preveč dobro. Ko je vzela ekstazi, so spremembe v kemijskem delovanju možganov pri njej sprožile pretirano vzburjenost telesa, telo se je pripravilo na boj ali beg, to pa je vodilo k razvoju paničnega napada. Pri tem je veliko vlogo igralo tudi njeno razmišljanje. Ko ji je srce začelo hitreje biti in je pričela težje dihati, se je ustrašila. Preveč je začela razmišljati o tem, kaj se dogaja z njenim telesom. Simptomi so se zato stopnjevali in rasli kot snežna krogla. Množica ljudi, luči in glasna glasba so le še pripomogli k poslabšanju stanja.
Kako ukrepamo, če sami (ali oseba zraven nas) doživimo panični napad?
Napad lahko ublažimo sami, čeprav to ni vedno najlažje. Najboljši način, da ga ublažimo je globoko in umirjeno dihanje. Vdihujemo skozi nos in izdihujemo skozi usta, med vdihi in izdihi pa počasi štejemo do pet. Če je možno se odmaknemo na varen umirjen kraj, kjer smo obkroženi s čim manj motečimi dejavniki. Poizkušajmo si prestavljati nekaj lepega, saj na ta način pomagamo telesu, da se umiri. Čim manj se fokusiramo na simptome panike. Zavedajmo se, da panični napad ni nevaren, da zaradi njega ne bomo umrli in da bo minil. Ne borimo se proti napadu ampak ga z prej opisanimi tehnikami poizkušamo umiriti.
Kadar imamo opravka z osebo, ki doživlja panični napad, je zelo pomembno kako reagiramo, saj lahko s pravilnim pristopom omilimo in skrajšamo napad. Zelo pomembno je, da mi ostanemo čim bolj mirni, če bomo paničarili še sami, bo to zgolj poslabšalo situacijo. Osebo odpeljemo na miren kraj, saj lahko hrupno okolje in gruča ljudi stanje poslabšata. Osebo prosimo, da se usede in poizkuša sprostiti. Pomagamo ji, da čim bolj globoko in umirjeno diha. Pojasnimo ji, da gre za panični napad, ki bo minil in obrazložimo, da to ni življenjsko ogrožajoča situacija. Temo pogovora poizkusimo preusmeriti v zanj pozitivno tematiko, npr. vprašamo kako preživlja prosti čas, kaj rad počne, kaj ga veseli itd.
Na prireditvah lahko za pomoč prosiš terenske delavce ekipe DrogArt. Ekipa DrogArt-a je usposobljena za pomoč v takšnih primerih in bo brez obsojanja pomagala. DrogArt prav tako ponuja svetovanje in terapevtski program, na katerega se lahko obrnemo v primeru, če menimo, da imamo zdravstvene ali psihološke težave, ki so posledica uživanja drog. Pomoč ob tovrstnih težavah/občutkih lahko poiščete v DrogArtovi svetovalnici. Svetovanje je anonimno. Za vključitev v svetovanje ne potrebujete zdravstvenega zavarovanja. Naročanje na prvi svetovalni pogovor na 01 439 72 70 ali 041 730 800, ali piši na svetovanje@drogart.org. Več o naši svetovalnici si lahko preberete na tej povezavi.