Mnogim študentom_kam priprava na izpite, pisanje seminarskih nalog in opravljanje drugih študijskih obveznosti povzroča veliko stresa. V kombinaciji z obštudijskimi dejavnostmi in pritiskom za doseganje čim boljših rezultatov oz. ocen je občutek preobremenjenosti lahko še toliko večji. S stresom in pritiski se študentje soočajo na različne načine, nekateri izmed njih se za pomoč pri učenju odločijo za uporabo drog, s katerimi želijo doseči boljše miselne in učne sposobnosti.
Izraz droga označuje tako prepovedane, kot tudi dovoljene psihoaktivne substance. To so snovi naravnega ali kemičnega izvora, ki povzročajo spremembe našega psihološkega stanja. Po definiciji mednje sodijo tudi dovoljene snovi, kot so kofein, nikotin in alkohol, ki jih sicer mnogokrat ne dojemamo kot droge.
Razlogi za uporabo drog v namene učenja so lahko različni. Študentje pogosto navajajo lažje učenje, povečanje produktivnosti, preobremenjenost, časovno stisko in prizadevanje za dosego uspešnih rezultatov. Ne glede na razlog moramo vedeti, da uživanje drog ni brez posledic. V kolikor se za učenje odločimo uporabiti droge, je smiselno, da se dobro seznanimo z morebitnimi nevarnostmi in principi zmanjševanja tveganj.
Najpogosteje uporabljana skupina drog za učenje so stimulansi, med katerimi najbolj izstopa kofein. Najdemo ga v različnih pripravkih, običajno v kavi ali pravem čaju, pa tudi v energijskih napitkih, v obliki prahu v kapsulah ali tabletah, pripravkih z guarano in drugje. Znatno manj pogosto študentje uporabljajo prepovedane stimulanse (spid oz. amfetamin sulfat, Ritalin, Adderall, Modafinil in Armodafinil) ter nekatere manj znane nootropike.
Druga skupina drog, benzodiazepini, so z učenjem povezani bolj indirektno. Mednje sodijo npr. alprazolam (Xanax, Helex), etizolam, diazepam (Apaurin) in midazolam (Dormicum). Nekateri študentje jih uporabljajo za zmanjševanje občutkov tesnobe in stresa (tudi tiste tesnobe, ki jo povzročajo stimulansi) ali za »spuščanje« oz. kot uspavalo po uporabi stimulansov, saj zaradi stimulativnih učinkov kofeina ali drugih stimulansov težko zaspijo, še posebej, če jih vzamejo pozno v dnevu. Razpolovni čas stimulansov je relativno dolg: približno 5 ur pri kofeinu, 12 do 15 ur pri modafinilu in 10 do 13 ur pri amfetaminu. To pomeni, da po omenjenem času v našem telesu ostane še polovica zaužite substance, zato lahko stranski učinek nespečnosti traja še veliko dlje kot sami želeni učinki stimulansov. Uporaba benzodiazepinov pred spanjem lahko sicer pripomore k hitrejši zaspanosti, vendar moramo upoštevati, da si lahko s tem povzročimo dodatne negativne učinke: pride lahko do maskiranja efektov stimulansov, poveča se možnost za nastanek zapletov, negativno pa lahko vpliva tudi na produktivnost. Kljub morebitnemu dolgemu spancu lahko vstanemo utrujeni in nemotivirani, poleg tega pa se zaradi skrajšanega časa v REM ciklu spanja spomini ne utrdijo dovolj dobro. Kakorkoli pa moramo pri tem upoštevati tudi individualno variabilnost med posamezniki, razlike v občutljivosti na določene substance in toleranco nanje ter navsezadnje tudi količinske razlike v odmerkih in načinu zaužitja izbrane substance.
SMERNICE za manj tvegano uporabo drog v namene učenja
PRED UPORABO:
- Edina povsem varna uporaba je neuporaba, zato se uporabi drog za učenje poskušaj izogniti in poišči načine, kako lahko najdeš motivacijo in se uspešno učiš brez uporabe substanc.
- Pozanimaj se o substanci. Pred uporabo se pri kredibilnih virih dobro pozanimaj o učinkih, dozah, trajanju in možnih zapletih pri substanci, ki jo nameravaš uporabiti.
- Načrtuj uporabo in ne uporabljaj prepogosto. Poskušaj se izogibati »kampanjskemu učenju« in s pripravo na izpite začni dovolj zgodaj. Posebej bodi pozoren na trajanje učinkov in planiranje učenja (npr. če imaš namen ponavljati snov dve uri pred spanjem, se izogni uporabi stimulansov, zaradi katerih do jutra ne boš zatisnil očesa).
- (Vsaj) dan pred izpitom ostani trezen. V izogib slabi zmogljivosti na izpitu kot posledici neželenih učinkov drog ter morebitne neprespanosti, dan pred izpitom drog ne uporabljaj. Če jih vseeno boš, pa jih prenehaj jemati čim bolj zgodaj v dnevu.
- Povej nekomu, ki mu zaupaš, kaj in koliko boš vzel. V primeru, da se zgodi kaj nepričakovanega in boš potreboval pomoč, ti bo lažje pomagal.
- Testiraj substanco. Tudi če zaupaš svojemu dilerju ali spletnemu viru, se raje sam prepričaj o vsebnosti substance, ki jo nameravaš zaužiti. Če je le mogoče, planiraj vnaprej in prinesi vzorec na testiranje na DrogArtovo info točko. Razen, če uporabljaš farmacevtska zdravila (npr. Ritalin, Helex), ki jih dobiš prek recepta in so zapakirana v originalni embalaži, ne moreš točno vedeti, kaj dobljena substanca vsebuje in kakšna je čistost.
- Naredi alergijski test. Če možnost testiranja odpade, naredi alergijski test: oralno zaužij zelo majhno količino (1/100) aktivne doze in počakaj 1 uro. Če se pojavijo nepričakovani učinki oz. znaki alergijske reakcije, substance ne zaužij.
MED UPORABO:
- Drog ne mešaj. Mešanje drog povečuje možnost nastanka škode in neželenih učinkov. Skušaj se izogniti uporabi benzodiazepinov za spuščanje oz. spanje po uporabi stimulansov. Benzodiazepinov nikakor ne uporabljaj z drugimi depresorji (npr. z alkoholom), saj je taka kombinacija izredno nevarna in lahko hitro privede do depresije dihanja ali celo smrti.
- Doziraj previdno. Če ne poznaš čistosti in vsebnosti substance, začni z majhnimi odmerki. V kolikor imaš na voljo miligramsko tehtnico, si odmerke stehtaj ali pripravi raztopino in jo doziraj s kapalko. Odmerjanje količine po občutku je nezanesljivo in nevarno.
- Čim manj redoziraj. Priporočljivo je, da si odmerke pripraviš vnaprej in se izogneš kompulzivnemu redoziranju. Raje poskrbi, da imaš v okolju čim manj motečih dejavnikov ter si s tem omogoči čim boljši izkoristek časa, namenjenega učenju.
- Izberi manj tvegane načine zaužitja drog. Najmanj tveganj nosi oralen način vnosa z uporabo zaprtega medija za substanco (npr. kapsule), če gre za prah ali kristale, ki lahko poškodujejo tkivo. Sproščanje substance je na ta način bolj postopno, možnosti okužb so majhne, obenem pa ne pride do poškodb tkiva, tako kot npr. pri snifanju. V primeru, da se odločiš za drug način zaužitja, uporabi čist pribor in ga ne deli z drugimi. Po snifanju speri nosno votlino s fiziološko raztopino.
- Ne pozabi na svoje zdravje. Med samim učenjem poskrbi za redne pavze, ustrezno hidracijo in vsaj malo lažje fizične aktivnosti (raztezanje, sprehod ipd.). Potrudi se pojesti vsaj kakšno lažjo hrano, četudi nisi lačen.
- Dovolj zgodaj v dnevu prenehaj z uporabo. Jemanje stimulansov pozneje v dnevu oz. ponoči lahko močno vpliva na kvaliteto spanja in povzroča nespečnost, kar posledično vodi v utrujenost in zmanjšano zmogljivost za učenje prihodnji dan. Uporaba benzodiazepinov lahko utrujenost le še potencira, zato raje dovolj zgodaj prenehaj z uporabo, da boš lahko spal brez njihove pomoči. Daj prednost spanju, saj se nam takrat namreč nove informacije utrjujejo v spomin. Dan pred izpitom vsekakor ne preskočiti spanca.
PO UPORABI:
- Čim prej prenehaj z uporabo. Z uporabo drog prenehaj takoj, ko odslužijo svojemu namenu pomoči pri učenju. Drog ne uporabljaj vsakodnevno, ampak si vmes privošči vsaj nekaj dni premora. Tako se boš lahko v večji meri izognil stranskim učinkom dolgotrajne uporabe, povzročil manj škode, ohranil nizko toleranco oz. ti ne bo treba vsakič višati odmerkov za dosego enakega učinka. Poleg tega bo verjetno tudi stres nižji, saj pomanjkanje časa ne bo povzročalo tako hude stiske.
- Poskrbi za svoje fizično in duševno zdravje. Med posameznimi dnevi uporabe drog poskrbi za zadostno pavzo in regeneracijo. Po zaključenemu izpitnemu obdobju z uporabo popolnoma prenehaj ali vsaj naredi daljši premor.
- Poišči pomoč. V primeru razvoja zasvojenosti, odtegnitvenih simptomov, močno depresivnega razpoloženja ali drugih težav, poišči kvalitetno strokovno pomoč:
- Osebni zdravnik oz. psihiater, zlasti ob sumu na učne težave ali ADHD
- Klic v sili 112 ob nevarnih in urgentnih zdravstvenih zapletih
Gradivo za ta članek in izhajajoče smernice, izdelane v sodelovanju z Združenjem DrogArt, temeljijo na podlagi ugotovitev raziskave, izvedene v okviru diplomskega dela (Luštrek, S. (2023): Uporaba drog za namene učenja med študenti Univerze v Ljubljani) in dognanj drugih raziskav s tega področja, o katerih sem pisal.
V primerjavi študentov, ki za učenje uporabljajo droge s študenti, ki drog ne uporabljajo, si ugotovitve raziskav na področju akademskega uspeha niso enotne, vendar v povprečju nakazujejo, da med skupinama ni bistvenih razlik v doseženem učnem uspehu. V svoji raziskavi prav tako med skupinama nisem zaznal bistvenih razlik v povprečnem času priprave na izpite, občutkom obremenjenosti s študijskimi in obštudijskimi obveznostmi ter količini časa, ki ga študenti namenijo obštudijskim dejavnostim. Večina anketirancev iz obeh skupin moje raziskave je podala mnenje, da uporaba drog ne skrajša časa učenja. Morda ob tem velja premisliti, ali nam droge resnično nudijo tisto, kar od njih želimo, ali pa zgolj iščemo razloge, s katerimi si upravičimo uporabo drog.
Optimalno bi bilo, da za učenje nihče ne bi potreboval pomoči drog. Seveda je to lažje rečeno, kot storjeno in dejstvo, da bodo nekateri za učenje uporabljali droge – bodisi zaradi preobremenjenosti in prizadevanj po doseganju vrhunskih rezultatov, bodisi zaradi olajšanja procesa učenja oz. pridobitve volje do učenja, ko je motivacija na dnu – ostaja.
Kljub temu bi vsem študentom, ki se učijo s pomočjo drog vseeno predlagal, da s tem poskušajo prenehati ali uporabo vsaj kar se da omejiti. Če uporaba stimulansov za učenje postane navada oz. bližnjica, ki se je poslužimo vsakič, ko sta od nas zahtevana trud in koncentracija, se lahko zgodi, da naša sposobnost učenja postane odvisna od nekega zunanjega dejavnika, na katerega se najverjetneje ne bomo mogli vedno zanesti. Obenem lahko postanemo odvisni od kemične podpore tudi pri opravljanju drugih zahtevnih nalog, ki jih potem čedalje težje opravimo brez nje. Pri tem ne gre za vprašanje moralnosti ali škode, ki jo droge lahko povzročijo, temveč za zmožnost zaupanja vase, da naše sposobnosti niso pogojene s prisotnostjo uporabe drog.
Avtor: Simon Luštrek
