Izraz je bil prvič uporabljen leta 1972, ko je romunski kemik in psiholog Corneliu E. Giurgea sintetiziral Piracetam, prvi znan nootropik. Girugea je postavil pet kriterijev, ki jim je snov morala ustrezati, da je spadala v kategorijo nootropikov. To so bili: izboljšanje spomina in učenja, izboljšanje kognicije kadar smo pod stresom, zaščita možganskih celic, olajšanje medcelične komunikacije, dokazana aktivacija človeški možganov in odsotnost simptomov psihoaktivnih drog.
V 21. stoletju se je definicija spremenila in pod nootropike uvrščamo dopolnila, ki na kakršenkoli način izboljšajo možganske funkcije. Nootropiki naj bi tako vplivali na našo sposobnost pomnjenja, pozornosti, učenja, fizično in psihično počutje, odpornost na stres in kreativnost. Snovi, ki padejo v to definicijo je veliko in rangirajo od kofeina, različnih kombinacij zelišč pa vse do zdravil na recept, kot so Adderal, Ritalin in Modafinil. Slednja se uporablja za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) in za zdravljenje narkolepsije pri odraslih, zato se uporaba v katerekoli druge namene močno odsvetuje. Stranski učinki nenadzorovane uporabe lahko vključujejo halucinacije, nespečnost, težave s srcem, v skrajnih primerih tudi smrt in nosiji tveganje za razvoj odvisnosti. Zdravila na recept, ki se uporabljajo za namen izboljšanja kognitivnih sposobnosti, imenujemo tudi pametne droge.
Nekatere nootropike prodajajo v lekarnah brez recepta ali v specializiranih trgovinah na policah s prehranskimi dodatki. Načeloma naj ne bi imeli negativnih posledic na naše zdravje, vendar so tudi njihovi pozitivni učinki zelo vprašljivi. Mnogi uporabniki po zaužitju le teh sicer poročajo o želenih učinkih, vendar v večini primerov klinična testiranja niso bila opravljena, zato ni jasno ali gre le za placebo, še manj pa je informacij o možnih stranskih učinkih. Nereguliran trg ter velik dobiček proizvajalcev in prodajalcev prehranskih dopolnil (rastoč globalni trg prehranskih dodatkov je bil v letu 2019 ocenenjen na 123,28 miljard ameriških dolarjev), povečata možnosti zlorab. Pogosto so učinkovine, ki jih prodajajo vprašljive ali neučinkovite, in smo v najboljšem primeru le ob denar, lahko pa predstavljajo tudi grožnjo našemu zdravju.
Naši možgani so dnevno preobremenjeni z neskončnimi količinami informacij, hkrati pa se od nas pričakuje, da bomo našli še tisoč in en način kako izboljšati same sebe in postati bolj produktivni. Ideja, ki tako leži za nootropiki je za mnoge zelo privlačna.V Silicijevi dolini radi citirajo Corneliu E. Giurgea, ki je dejal: ”Človek ne bo pasivno čakal milijon let, preden mu bo evolucija ponudila boljše možgane.” Vzeti tableto, ki bo izboljšala našo sposobnost pomnjenja se tako zdi idealna rešitev.
Kljub temu pa se moramo vprašati, kam nas je pripeljala družba, da imamo tako potrebo po nenehnem napredku in zakaj se moramo posluževati substanc, da izboljšamo našo kognicijo. Seveda nam različni vitamini in zelišča verjetno ne bodo škodili, vendar bi lahko namesto eksperimentiranja več časa posvetili tehnikam, ki našemu umu omogočijo oddih. Najrazličnejše dihalne tehnike, meditacija in čuječnost lahko izboljšajo ne le našo sposobnost razmišljanja, ampak tudi pozitivno vplivajo na naše počutje in notranji mir. S tem, da si vzamemo pet minut na dan zase bomo naredili mnogo več kot, če se bomo neprestano gnali naprej v upanju, da nam bo to uspelo s posluževanjem in zanašanjem na množice nootropikov, ki so dostopni na trgu. Raje sprehod v naravi in nekaj časa za odmor zdaj in vsak dan, kot nepotrebno zapravljanje denarja za “tablete za pomnenje” in nato branje in pisanje knjig o izgorelosti čez nekaj let.
