Zmanjševanje tveganj

Se ti je kdaj zgodilo, da sta s frendom vzela isto substanco, pa je iz nepojasnjenih razlogov tebe prijela močneje ali pa precej manj kot njega? Kateri dejavniki vplivajo na to, da ista substanca pri različnih ljudeh povzroči različno močne psihoaktivne učinke?

Kaj je koncept zmanjševanja škode in akcija Support, Don’t Punish – in kako se tiče vsakogar izmed nas.

Problematične prakse vse bolj razširjenih obredov, kjer se uporabalja psihoaktivne snovi.

Kako žurat, če imaš težave v duševnem zdravju? Kako se pripraviti na parti in preprečiti, da bi padli v še hujšo stisko?

Učenje je lahko res stresna stvar. Vendar – ali je “izpitni doping” res prava izbira?

Zadnja leta doživljamo razcvet uporabe psihedeličnih snovi v terapevtske namene in namene samozdravljenja ter osebnostne rasti. Za mnoge ljudi so te izkušnje izredno koristne, vendar pa njihova uporaba prinaša tudi velika tveganja, ki jih lahko z upoštevanjem določenih smernic zmanjšamo.

Vejpanje. A rabimo še kakšno dodatno uverturo? Za puhanje nikotinskih oblačkov, običajno s kakšnimi dodatnimi eksotičnimi aromami, se zdi, da je postalo že povsem vsakdanje. Koliko pa dejansko vemo o vejpih, njihovih plusih in minusih?

Citrusi nam predstavljajo sadeže z veliko vsebnostjo C-vitamina, zaradi česar jih tako rekoč enačimo z močnim imunskim sistemom, trdoživostjo in odpornostjo našega sistema nasploh. Grenivka je ena od predstavnic citrusov in ji C-vitamina res ne manjka, vendar pa za razliko od (skoraj vseh) svojih kolegic in kolegov vsebuje še nekatere snovi, ki lahko tistemu, ki jo zaužije, potencialno povzročijo precejšnjo škodo.

Ketamin je substanca, ki je bila še nedolgo nazaj bolj izjema kot pravilo v subkulturi elektronske glasbene scene. Kljub temu je bil ketamin že precej razširjen v 90. letih, ko so ga rejverji_ke, ki so se vračali_e iz Goe v Indiji, kjer so ga lahko legalno in poceni kupili_e, zanesli_e v Evropo.

Ekstazi, bonboni, knofi, iksi, cukri, boni – verjetno obstaja še mnogo drugih uličnih poimenovanj za eno samo drogo, ki je močno zaznamovala 90. leta glasbene rejv scene in je ostala popularna vse do danes.

O podtikanju večinoma govorimo v primerih, ko se v tvojem kozarcu znajde substanca, ki je nisi naročil_a (npr. GBL v alkoholni pijači), a koncept je v resnici širši. O podtikanju govorimo tudi, ko prijatelj_ica naroči enojno vodko s sokom, ti pa natakarju oddaš naročilo za dvojno vodko s sokom ali če te nekdo zavaja glede vsebnosti substance, ki ti jo ponudi (npr. ti ponudi kokain, a je v črti tudi ketamin).

Članek, ki izhaja iz raziskovalnega magistrskega dela o uporabi substanc na delovnem mestu.