To pravzaprav nekako drži. Ketamin je anestetična in disociativna substanca, ki se jo danes večinoma uporablja v veterini, pa tudi v medicini za splošno anestezijo. V Sloveniji je uvrščen na posebno listo psihoaktivnih substanc, ki se uporabljajo v veterini in medicini. To pomeni, da ni vržena v isti koš z ostalimi psihoaktivnimi substancami (kot recimo MDMA, kokain…), je pa vseeno prepovedana za osebno rekreativno uporabo. Kljub temu pri nekaterih postaja priljubljena »začimba« za popestritev partijev. In kakšni so učinki tega belega prahu?
1) »[…] Približno sem vedel v kaj se spuščam, saj sem pred tem veliko poizvedoval kakšni so učinki (pozitivni in negativni), in zato sem vedel približno kaj pričakovati. Vzel sem ga doma, v varnem okolju v družbi moje punce. […] Začel sem z manjšimi dozami, ko pa sem videl kako močna je substanca sem dozo tudi malce dvignil. Učinki, ki sem jih zaznal so bili naslednji: pri majhni dozi sem začutil sproščenost, telo je postalo malce omrtvičeno. Poleg tega sem se počutil zelo »mehkega«, kar je še dodatno pomagalo k občutku sproščenosti. Vsi gibi so bili zelo mehki in tekoči. Večjih vizualnih učinkov pri manšji dozi ni bilo.
Kot že prej omenjeno, sem dozo tudi povečal. Učinki so se pri večji dozi spremenili, predvsem v intezivnosti. Omrtvičenost telesa se je še povečala (dobil sem podoben občutek tistemu, ko ti zaradi slabega pretoka krvi zaspi ud). Zaznavanje bolečine se je močno zmanjšalo, skoraj izginilo. Tudi vizualni učinki so bili veliko močnejši, močno se mi je izkrivila globinska percepcija (v skrajnih točkah je bil ta občutek malce strašen, saj je realnost postala zelo izkrivljena). To je tudi najbližje »k-holu«, saj sem res imel občutek, da gledam iz daljave, kot bi bil v luknji. Ta občutek me je malce silil v paranojo in zagotovo mi je pomagala človeška bližina, saj sem vedel, da bodo občutki minili in spet bom postal »normalen«. V primeru, da bi se ta občutek stopnjeval pa bi zagotovo lahko padel v stanje paranoje. […] Ko potegnem črto pod mojo izkušnjo s ketaminom sem vesel, da sem ga poizkusil, vendar sem iskreno pričakoval malce več. Sploh pa mi osebno to ni substanca, s katero bi hodil na zabave.«
Naj začnem kar s pohvalo, da se je uporabnik pred prvo uporabo pozanimal, v kaj se spušča. To je zelo pomembno, saj nas lahko kredibilne informacije podučijo in dajo občutek varnosti. V takem primeru oseba bolj ve, kaj lahko pričakuje, če pa doživi kakšne neželene učinke, si jih lažje pojasni in to zmanjša možnost za dodatne zaplete, kot so strah, tesnoba, panični napad in podobno. Jemanje substanc v prijetnem, varnem okolju in z ljudmi, katerim zaupaš, vedno priporočamo, če se odločiš za uporabo. Začetek z majhnimi dozami je modra odločitev, saj kot že vemo, ni nikoli popolnega zagotovila, kako bo neka substanca na nas učinkovala (in v kakšni dozi). Za ketamin, ki se sicer največ pojavlja v obliki motnih kristalov in belega prahu, velja, da so doze majhne pri 15-30 mg, srednje pa pri 30-75 mg.
Uporabnik precej nazorno opisuje nekatere možne učinke. Ti pri snifanju nastopijo v roku nekaj minut in trajajo od 30 do 90 minut. Uporabnik kot prijetne učinke navaja sproščenost, evforijo, omrtvičenost telesa ter razdruženost telesa in duha (temu rečemo disociacija), spremembe v zaznavanju okolice… Ti občutki so lahko v pravem okolju prijetni, vendar ima ketamin, tako kot vse ostale psihoaktivne substance, kar nekaj možnih neprijetnih učinkov. Mednje spadajo slabša koordinacija in motorika (oteženo upravljanje z lastnim telesom), psihična ali fizična omrtvičenost, depersonalizacija, neprijetne halucinacije, luknje v spominu, nezmožnost koncentracije, slabost in bruhanje. Ketamin lahko zniža ali zviša krvni pritisk in bitje srca, pri daljši in redni uporabi pa je lahko zelo škodljiv za mehur in ledvice. Obstaja tudi možnost nastanka psihične zasvojenosti.
Sogovornik opisuje tudi približevanje k tako imenovanemu K-Hole (k-luknji). K-hole nastopi pri visokih dozah in je lahko izjemno intenzivna izkušnja. Disociacija v tem primeru postane močnejša, kar ljudje največkrat opisujejo, kot da je duša zapustila njihovo telo. Mnogo bolj intenzivne so halucinacije, nekateri uporabniki in uporabnice pa so poročali o občutku razsvetljenja, povezanosti z vsem vesoljem in podobno. Za K-hole je značilno, da nastopi telesna paraliza, kar je zares intenzivna in zato lahko močno neprijetna izkušnja, saj oseba popolnoma izgubi nadzor nad svojim telesom.
2) »Nekega dne po službi smo šli do sodelavca, kjer […] je bilo veliko alkohola, nekaj spida in pa ketamin […] Ko sem zategnila mi je takoj postalo slabo (prvič sem imela ta občutek). Potrebovala sem zamenjavo prostora, ker je tam bilo precej zadimljeno, tako da sem se napotila do wc-ja, kjer je bilo fino mrzlo in kjer sem 5 min kasneje bruhala. Umila sem si obraz z mrzlo vodo, se odmajala nazaj v sobo, ki so jo na srečo preluftal in se usedla na kavč. Kar na enkrat nisem mogla več nič povedati, v glavi sem si govorila in razlagala popolnoma normalno in logično, ko pa sem odprla usta iz njih ni prišla nobena beseda, samo neko momlanje. […]«
O učinkih smo se že pogovorili, zato se pri tej izkušnji ustavimo še pri mešanju ketamina z drugimi substancami. Pri mešanju vedno velja, da kakršno koli »koktejlčkanje« različnih substanc ni priporočljivo, saj se vedno (ne glede na vrsto substance in doze) povečajo možnosti za zaplete. Za ketamin se posebej odsvetuje mešanje z drugimi depresorskimi drogami (alkohol, GBH/GBL, opioidi ali opiati, benzodiazepini), saj vse te substance močno vplivajo na nadzor telesa in lahko povzročajo slabost, bruhanje in nezavest, kar v najslabših primerih lahko privede do zadušitve. Ketamin naj bi potencialno ojačal depresorske učinke teh substanc. To lahko pojasni slabost, o kateri govori moja sogovornica, seveda pa so lahko za to delno krivi tudi drugi dejavniki, kot slab zrak in morda utrujenost od službe. Uporabnica piše, da je prvič doživela take učinke, kar je lahko neprijetno ali celo zastrašujoče. V takem primeru pridejo prav razne tehnike sproščanja, talk down metode in sprejetje, da so to učinki droge, ki bodo minili. Zato še enkrat priporočamo prijetno okolje in da s prijatelji pazite nase in drug na drugega, v primeru slabosti ali bad tripov, pa je dobro imeti v rokavu nekaj znanja. Preveri najpogostejše zaplete pri uporabi drog.
Dokončajmo še učno urico o mešanju. Mešanje ketamina s stimulansi (ekstazi oz. MDMA, amfetamin, kokain – znano kot kombinacija CK) uporabnikom omogoča, da se izognejo ali vsaj omilijo zaspanost in motnje motorike, ki jih povzroča ketamin, kombinacija pa je nevarna, saj zaradi medsebojnega maskiranja učinkov obeh drog, hitreje pride do predoziranja katerekoli izmed njih (učinek 1+1=3). Možne posledice so še višanje krvnega tlaka in bitja srca, palpitacije in aritmije. Pri mešanju ketamina s psihedeličnimi substancami se lahko predvsem potencirajo halucinogeni učinki, kar veča možnost za nastanek bad tripa.
Ne pozabi na skrb za svoje nosnice (uporabljaj lasten pribor – en listek za en snif, po snifanju pa si speri nosnice s fiziološko raztopino).
3) »Jaz pa te droge sploh ne štekam. Mene to drži samo ene pol ure. Kaj je fora? Enkrat sem potem povlekla par črtic dost eno za drugo, kao da bi sproti podaljševala zadetost. No, vse kar sem sčasoma dosegla je bila slabost, sililo me je bruhat. To je bilo pa to. Občutek mi pa tudi ni lih extra, taka majava slika kot da si pjan, pa jaz mal težko hodim, kot da niso čist ravna tla. Ampak, če hočem tak filing, bom rajš spila par pijač, pa bo isto, pa me bo držal več k pol ure 😛 Pa vsaj vedla bom, kaj dajem vase. Ne vem no, men je dost kr neki, sploh si pa ne predstavljam, kako folk žura na tem, a to skos na wc-jih visijo pa cel parti snifajo?«
Res je, da učinki ne trajajo tako dolgo, kot pri nekaterih drugih party drogah. Vendar pa se je treba zavedati, da so to lastnosti te substance in stalno redoziranje, z namenom podaljševanja učinka, je lahko rizično početje. Ob vsaki novi dozi dodatno obremenimo svoje telo, s tem večamo možnost za zaplete, vedeti je treba tudi, da sčasoma lahko doze nepremišljeno povečujemo (ali pod vplivom substance izgubimo občutek za doziranje). Res je, pri prepovedanih substancah, ki se jih dobi na črnem trgu, nikoli ne veš, kaj dobiš. Mogoče substanca sploh ni ta, katero si želel_a kupiti, mogoče je namešana z drugimi psihoaktivnimi substancami, morda je šibkejša ali močnejša kot nazadnje, ko si jo uporabljal_a… Zato priporočamo testiranje na eni od DrogArt info točk (tule poglej, kje po Sloveniji lahko oddaš vzorce). Laboratorijska analiza se opravi približno v enem tednu, če vnaprej kupuješ in načrtuješ svojo uporabo, to ni tako zelo dolga doba (tudi to, da drogo kupiš vnaprej, ne na partiju od nekega neznanca, je zmanjševanje tveganj). Predvsem pa boš vedel_a, kaj imaš v packu v žepu, in se boš na podlagi tega lažje odločil_a, ali boš substanco sploh zaužil_a, v kakšnih dozah ipd.
Če se ti zdi, da uporabljaš preveč, prepogosto ali imaš, zaradi uporabe drog, težave, se lahko obrneš na našo svetovalnico.
