Support. Don’t punish.

Sediš v Tivoliju s skupino frendov iz srednje. Tokrat je Miha poleg piva prinesel še travo, ki jo je našel pri sestri in vas vse vprašal, če bi kadili. Eni ste bli za, drugi še nikoli niso pohali in niso želeli probat, Tina pa je rekla, da danes res ne bi, ker je spila že nekaj vina in noče, da ji joint zabedira. Nobenega se ne sili. Tisti štirje, ki ste si to želeli, pa ste zvili baso in si jo podali. Druženje prekine nenaden prihod dveh policistov: vsi otrdite od strahu, travo se pač voha na 30 metrov, ne morete se več skrit. Vzamejo vam napol skajen joint in vprašajo, kdo vam je dal marihuano. Miha noče ostalih spraviti v težavo in takoj reče, da je bil on. Miha zato dobi denarno kazen, poleg tega pa še kličejo starše, saj mu še dva tedna manjkata do osemnajstega rojstnega dne. Starši ne pustijo Mihi, da bi povedal svojo zgodbo in ga zmerjajo z besedo “džanki”. Poleg tega se odločijo za mesec pripora in skenslajo Mihovo osemnajstko.

Kako pa ti dojemaš takšno kaznovanje? Se ti zdi denarna kazen za posedovanje substanc upravičena? A misliš, da starši, ki so agresivni do mladostnic_kov, ki kadijo travo, ravnajo prav? “Kaj pa je sploh druga možnost?”, vprašaš. 

Support. Don’t punish. in zmanjševanje škode

Po principu Support. Don’t punish, o katerem spregovorimo v nadaljevanju članka, bi kaznovanje zaradi uporabe substanc lahko postavile nasproti podpori uporabnic_kov. Ampak pri tem moramo podporo dojemati malo širše: ne gre za neomajno podporo osebe ob vsakršni uporabi, ampak za omogočanje pogojev, v katerih se lahko posameznica_k svobodno odloča o svojem telesu tako, da ne ogroža sebe in drugih. Ko podpiramo osebo, ki uporablja substance, se torej ne bomo slepo strinjale z vsem, kar počne, ampak bomo osebi prisluhnile in ji omogočile, da najde manj tvegane rešitve. Princip Support. Don’t punish. torej namesto kaznovanja ubere drugo pot: podporo v obliki zmanjševanja škode oziroma “harm reduction”.

Za vse tiste, ki ste pravkar prvič slišale_i za princip Support don’t punish, bomo najprej namenile nekaj besed razlagi, kaj to sploh je. Razumevanje osnovne poante nam omogoča že njihova definicija: “Support. Don’t Punish je globalna iniciativa […], ki podpira zmanjševanje škode in politike na področju drog, ki prioritizirajo javno zdravje in človekove pravice.” Potrebno je torej pripoznanje, da je uporaba substanc področje javnega zdravja in jo je potrebno kot tako tudi naslavljati. Tveganja uporabe legalnih substanc, kot so alkohol, kofein ter nikotin se že naslavlja na področju zdravstva, večinoma s pristopom zmanjševanja škode. Primeri: Osebi, ki uporablja alkohol, se odsvetuje pitje v času nosečnosti in v času jemanja določenih zdravil. Prav tako se odsvetuje kajenje, če se osebi radikalno poslabša zdravje dihal. Kljub temu pa se v zdravstvu načeloma ne diskriminira ali žali oseb, ki občasno pijejo alkohol in kadijo tobak, ampak se le presodi stopnjo tveganja uporabe teh substanc. Zakaj ne bi istega načina ubrali tudi pri ilegalnih substancah?

Support. Don’t punish. zagovarja prav to: da je bolj kot kaznovanje, ki ponavadi le potisne uporabnice_ke na socialni rob družbe ter jih stigmatizira, smiseln pristop, ki z zmanjševanjem škode pripomore k čim boljšemu zdravju uporabnic_kov substanc. V idealni družbi so v ta postopek zagotavljanja manj tveganih pogojev uporabe substanc vpleteni različni družbeni organi: ne le nevladne organizacije, kot je recimo DrogArt, ampak tudi zdravstvene institucije. Korak v tej smeri se je zgodil tudi v Sloveniji s sodelovanjem DrogArta ter Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, kjer se na pobudo naše organizacije izvaja laboratorijsko testiranje psihoaktivnih substanc. 

Z možnostjo testiranja se uporaba substanc ne poveča, ampak se le zagotovi, da lahko osebe, ki se za uporabo že odločijo, poskrbijo za čim manjše tveganje. Tako se lahko izognejo neželenim učinkom ali potencialnemu predoziranju: če na primer pred uporabo testirajo svoj kokain in dobijo podatek, da je zelo čist (ima torej večjo vsebnost), lahko temu primerno zmanjšajo dozo ter se tako izognejo zapletom, kot so slabost, panika ter v najslabšem primeru srčni zastoj oziroma smrt. Z obiskom DrogArta pa prejmejo tudi potrebne informacije o zmanjševanju škode, na primer “uporabljaj svoj snif listek ter po uporabi operi nosnice s fiziološko raztopino”. S tem se osebe, ki so se za uporabo že odločile, izognejo dodatnim negativnim učinkom substance na svoje telo (npr. prenos hepatitisa, poškodbe nosne sluznice…) ter naredijo korak k ohranjanju dobrega zdravja. To pa lahko storijo le, če jim kot družba omogočimo, da pridejo do potrebnih informacij ter ljudi, s katerimi se lahko posvetujejo tudi, če gre kaj narobe.

Političnost in zahteve kampanje

Vizija kampanje Support. Don’t punish. ni le na ravni posameznikov, ampak želi nagovoriti družbene spremembe, ki jih povzemajo v naslednjih točkah:

• “Sistem nadzora drog je zlomljen in potreben reforme.
• Osebe, ki uporabljajo substance, ne smejo več biti kriminalizirane.
• Osebe, vpletene v preprodajo substanc, se ne smejo soočati s krutimi in neproporcionalnimi kaznimi. 
• Za prekrške glede drog ne sme nikoli biti določena smrtna kazen.
• Politike glede drog se morajo osredotočati na zdravje, dobrobit in zmanjševanje škode.
• Proračun politik glede drog se mora spremeniti tako, da so ukrepi, ki omogočajo zdravje in zmanjševanje škode, primerno financirani.”

Te zahteve so predvsem odziv na družbene dinamike in politiko, ki jo je sprožila vojna proti drogam. V iniciativi Support. Don’t punish. želijo te spremembe doseči z družbenim dialogom, ozaveščenostjo medijev in javnosti ter z opolnomočenjem tistih, ki jim vojna proti drogam neposredno škoduje. 

Pri tem se je pomembno zavedati, da vojna proti drogam ne obstaja le, ker vodilnim politikom smrdi uporaba substanc, ampak se je začela predvsem kot sredstvo zatiranja marginalnih (predvsem temnopoltih) skupnosti v ZDA – deprivilegirani so tisti, ki jim ti zatiralski ukrepi najbolj škodujejo. Po drugi strani pa vodilni bogataši v podjetjih, ki zavoljo produktivnosti uporabljajo na primer kokain, takšnih ukrepov praktično ne občutijo. Četudi bi dobili denarno kazen za posedovanje drog, je na svojem proračunu niti občutili ne bi. Prav nasprotno pa se našemu dijaku Mihi iz uvodne zgodbe denarna kazen še krepko pozna. Nekateri mladostniki, ki nimajo podpore staršev ali so celo brezdomni, to občutijo še močneje – kazen, ki jih doleti zaradi posedovanja trave, lahko pomeni mesec brez dobrega obroka. Poleg finančnih pa osebe občutijo tudi socialne in psihološke posledice – prepoved druženja s prijatelji negativno vpliva na Mihovo duševno zdravje, nerazumevanje staršev pa mu daje občutek, da se z njim ne more odkrito pogovarjati, zato si jih morda ne bo upal poklicati, ko bo dejansko v stiski.

Največji pomen iniciative Support. Don’t punish. predvsem v premagovanju stisk deprivilegiranih uporabnikov. To so po večini tisti, ki uporabljajo substance tudi zato, da oblažijo stiske, ki jih občutijo zaradi družbenih krivic – naj bo to nasilje v družini, diskriminacija ali revščina. V svojem bistvu je Support. Don’t punish namenjen opolnomočenju prav vseh uporabnic_kov substanc in zmanjšati njihove stiske, ki so povsem različne. Občasnim uporabnikom trave želi onemogočiti, da bi jih doletela denarna kazen in nuditi informacije, da od marihuane ne bi postali odvisni. Osebam, ki imajo težave z uporabo substanc, pa bi takšni ukrepi omogočili, da niso izločene iz družbe ter dobijo potrebno pomoč za spremembo svoje uporabe. Vse to pa izhaja iz dveh predpostavk: (1) uporaba substanc se s prepovedjo ne zmanjša, ampak le postane nevarnejša zaradi pomanjkanja regulacije, (2) uporaba substanc ni kriminalno dejanje in ne škodi družbi, temveč vpliva predvsem na zdravje uporabnic_kov (ter zaradi trenutne družbene represije tudi na njihovo izpostavljenost kazenskim pregonom). Dobro zdravje uporabnic_kov substanc se z zmanjševanjem škode lahko ohranja prav tako kot se s športno aktivnostjo, kljub občasnemu uživanju sladic ter mastne hrane izognemo debelosti.

 Kako na DrogArtu sledimo principu Support. Don’t punish.?

• Delamo po principu zmanjševanja škode.
• Mladostnikom je na voljo dnevni center in psiho-socialna pomoč.
• Do oseb v stiski smo neobsojajoči in jim nudimo anonimno svetovanje.
• Omogočamo testiranje substanc.
• Imamo priročnik za starše in učitelje, ki jim pomaga bolje in neobsojajoče pristopati do mladostnikov, ki uporabljajo substance.

Avtorica: Laura Drašler