Če predpostavimo, da je bila substanca vzeta v enaki količini in na enak način (različni načini vnosa droge v telo namreč pomenijo različne aktivne doze), na medosebne razlike v intenzivnosti zaznanih učinkov vplivajo naslednji dejavniki:
STAROST
Maloštevilne študije narejene na tem področju (največkrat gre za študije na živalih) kažejo, da se lahko zaznani učinki drog pri mladostnikih razlikujejo od odraslih. Mladostniki so lahko manj občutljivi na določene učinke (npr. manjša anksioznost in manjši subjektivni občutek zadetosti ob uporabi marihuane, manjša sedacija ob uporabi alkohola), kar je med drugim eden od dejavnikov, ki prispeva k uživanju večjih količin teh substanc v najstniških letih. Pri določenih substancah (npr. kokainu) pa so lahko, ravno obratno, mladostniki bolj občutljivi na njihove učinke, kar prav tako prispeva k večji želji po ponovni uporabi substance.
S staranjem se pogosto zmanjša hitrost presnove in izločanja drog iz telesa. Jetra in ledvice, ki so ključni organi za presnovo in izločanje, lahko postanejo manj učinkoviti, kar vodi v daljše zadrževanje drog v telesu in s tem večje tveganje za neželene učinke. Starejši ljudje so prav tako bolj ranljivi za dolgoročne posledice uporabe drog, kot so motnje razpoloženja, težave s spominom, težave s pljuči, srcem, ledvicami in drugimi notranjimi organi. Obstajajo indikacije, da bi se občutljivost na določene substance (npr. morfin) lahko s starostjo povečala, na določene pa zmanjšala (npr. amfetamin in kokain zaradi zmanjšane funkcije dopaminskega transporterja).
SPOL
Zaradi razlik med spoloma v hormonskem delovanju in telesni sestavi (npr. razmerje med mišično maso in maščobo) je biološki spol prav tako dejavnik, ki vpliva na razlike med spoloma v presnovi drog, ki se lahko odražajo v različni moči delovanja. V povezavi z razlikami med spoloma v zaznanih učinkih drog raziskave nakazujejo na večjo občutljivost žensk na nagrajevalne, vedenjske in protibolečinske učinke THC-ja (kar pripisujejo hormonskim razlikam in s spolom povezanim razlikam v endokanabinoidnem sistemu) in na večjo občutljivost žensk na nagrajevalne učinke stimulansov (pri čemer je estrogen verjetno eden od dejavnikov za to povečano občutljivost). V povezavi s kokainom je bilo dokazano celo, da na razlike v moči zaznanih pozitivnih učinkov te substance vpliva faza menstrualnega cikla, v kateri se nahaja ženska. V povezavi z MDMA-jem pa raziskave kažejo na večjo intenzivnost psihoaktivnih učinkov substance pri ženskah kot pri moških (med drugim imajo ženske močnejše halucinogene učinke substance), prav tako pa so bolj občutljive na akutne stranske učinke (npr. slabost, napadi panike…).
METABOLIZEM
Na medosebne razlike v presnovi oz. metabolizmu drog vplivajo številni dejavniki. Zaradi razlik v genetski zasnovi nekateri ljudje droge presnavljajo počasneje. Tako se substanca dlje časa zadržuje v telesu, kar posledično pomeni večjo toksičnost in večje tveganje za negativne učinke; drugi ljudje pa jih presnavljajo tako hitro, da se po zaužitju običajnega odmerka substance učinki ne razvijejo v polni meri. Zaradi genetskih razlik v delovanju določenih encimov npr. ljudje različno presnavljajo THC, posledično pa so od marihuane različno močno zadeti.
Na metabolizem in z njim povezane učinke drog pomembno vpliva telesna konstitucija. Pri hidrofilnih drogah (t.j. topnih v vodi, npr. MDMA, GHB/GBL) je pomembna prostornina vode v telesu, zato bodo večje osebe potrebovale večje odmerke (tovrstne substance se zato dozirajo glede na telesno težo, pri čemer pa bi bilo najbolj ustrezno upoštevati maso telesa brez maščobne mase, saj dodatna maščobna masa na njihovo delovanje nima vpliva). Pri lipofilnih drogah (t.j. topnih v maščobah, npr. benzodiazepini, opioidi, kanabinoidi, ketamin) pa igra ključno vlogo masa maščobe v telesu, saj se ta zdravila shranjujejo v maščobnem tkivu. Pri osebah z večjo količino maščobe v telesu se poveča razpolovni čas teh substanc (t. j. čas, v katerem se začetna vrednost neke snovi zmanjša na polovico), kar vodi do daljše izpostavljenosti učinkom, kot bi sicer pričakovali.
Na metabolizem psihoaktivnih substanc zraven že omenjenega spola in starosti prav tako vpliva še marsikaj, kot je hrana, ki jo oseba zaužije pred uporabo, splošen življenjski slog, telesna aktivnost, zdravstveno stanje… (npr. če pred uporabo jemo, bo to upočasnilo absorpcijo oralno zaužitih substanc).
TOLERANCA IN NAVZKRIŽNA TOLERANCA
Zaradi genetsko pogojenih individualnih značilnosti imajo različni posamezniki že v osnovi različno toleranco na določeno substanco (prirojena toleranca), prav tako pa se toleranca povečuje ob ponavljajoči uporabi (pridobljena toleranca). Od vrste substance je odvisno kako hitro se toleranca razvije in koliko časa traja (npr. pri psilocibinskih gobah se toleranca razvije zelo hitro, a prav tako hitro izgine, pri alkoholu pa se toleranca razvija precej več časa, a tudi veliko dlje vztraja).
Toleranca pa se ne pojavi le ob ponavljajoči uporabi iste substance, ampak lahko nastane tudi ob uporabi drugih substanc, ki delujejo na iste receptorje v naših možganih. Ta pojav, ko toleranca na eno substanco povzroči manjšo odzivnost oz. povečano toleranco na drugo substanco se imenuje navzkrižna toleranca. Navzkrižna toleranca se pojavlja npr. med različnimi kombinacijami stimulansov (amfetamini, MDMA, kokain, ritalin), med alkoholom in benzodiazepini (npr. xanax, lorazepam), med alkoholom in GHB-jem/GBL-om, med psihedeliki (LSD, psilocibin in meskalin), osebe, ki so razvile toleranco na psihedelike, pa imajo višjo toleranco tudi na marihuano in ketamin. To torej pomeni, da imaš lahko visoko toleranco na neko substanco, čeprav je morda sploh nisi nikoli zaužil. Zanimivo pa je, da je bilo ugotovljeno, da navzkrižna toleranca obstaja tudi med substancami, ki si po učinkih sploh niso podobne. Ugotovljeno je bilo, da imajo osebe s toleranco na nikotin večjo toleranco na stimulanse (npr. kokain, ritalin, ne pa tudi amfetamin), osebe z visoko toleranco na kofein pa imajo lahko navzkrižno toleranco na določene stimulanse (npr. metilfenidat, ki je aktivna učinkovina v ritalinu in amfetamin). Prav tako je bila dokazana navzkrižna toleranca med alkoholom in nikotinom ter med alkoholom in marihuano.
SENZITIZACIJA IN NAVZKRIŽNA SENZITIZACIJA
Senzitizacija je ravno obraten proces od razvoja tolerance, in sicer je to pojav, ko postane naša odzivnost in občutljivost na (določene) učinke droge večja ob ponavljajoči izpostavljenosti tej substanci. Proces senzitizacije je značilen za večino substanc (vključujoč stimulanse, alkohol, opioide, benzodiazepine ter v manjši meri tudi marihuano in halucinogene) in lahko poteka sočasno z razvojem tolerance. Morda se to, da ob ponavljajoči uporabi določene učinke občutiš močneje, sliši kot nekaj pozitivnega, a se je potrebno zavedati, da ta isti mehanizem prispeva k razvoju odvisnosti (to npr. pomeni, da se ob ponavljajoči uporabi kokaina se sprosti vedno več dopamina, a hkrati sta craving in želja po ponovni uporabi veliko večja kot na začetku). Tako kot navzkrižna toleranca obstaja tudi obraten pojav, navzkrižna senzitizacija, ki pomeni proces, pri katerem razvoj tolerance na neko substanco poveča našo odzivnost na določene druge substance, torej bomo njihove učinke občutili močneje. Ugotovljeno je bilo na primer, da toleranca na amfetamin poveča občutljivost na morfin ter da toleranca na etanol (alkohol) poveča občutljivost na kokain. Še en zanimiv fenomen pa je navzkrižna senzitizacija med izpostavljenostjo stresu in občutljivostjo na droge. Raziskava, ki so jo naredili na tem področju, je pokazala, da ponavljajoča izpostavljenost stresu povzroči povečano sproščanje dopamina ob konzumiranju kokaina. Do zelo podobnih ugotovitev je prišla tudi druga raziskava, ki se je osredotočala na amfetamin.
DRUGE PSIHOAKTIVNE SNOVI
Sočasna prisotnost drugih psihoaktivnih snovi v telesu lahko zmanjša, poveča ali spremeni pričakovane učinke substance. Kofein v kombinaciji z drugimi stimulansi poveča njihove stimulativne učinke, prav tako pa poveča verjetnost stranskih učinkov, kot so nemir, pospešeno bitje srca in tesnoba(v večjih količinah pa poveča nevarnost za resnejše zaplete, kot so vročinski udar, tahikardija, epileptični napad,…), tudi ob souporabi s ketaminom poveča njegove stimulativne učinke, a hkrati zviša tudi toksičnost, po drugi strani pa zmanjša ali maskira učinke depresorjev (npr. alkohola, ki ga zato prej zaužijemo več ali benzodiazepinov, ki v kombinaciji s kofeinom slabše delujejo, saj zmanjša njihove sedativne in anksiolitične učinke). Nikotin okrepi nagrajevalne učinke drugih drog (kar je verjetno glavni razlog za visoko razširjenost sočasne uporabe nikotina in ostalih drog), prav tako pa pri različnih vrstah substanc povzroča tudi druge spremembe, kot so npr. okrepitev poživljajočih učinkov (stimulansi), ublažitev odtegnitvenih simptomov (alkohol, THC, opioidi), zmanjšanje akutnih kognitivnih primanjkljajev (stimulansi, THC), povečanje tolerance (opioidi)in zmanjšano zaznavanje bolečine (opioidi, THC).
Še posebej veliko previdnost ti svetujemo v primeru sočasne uporabe drog in kakršnih koli zdravil, saj lahko ta v določenih primerih resno ogrozi tvoje zdravstveno stanje. Zato ti pred sočasno uporabo priporočamo, da se o vsaki interakciji dobro informiraš. Verodostojne informacije o interakcijah med določenimi zdravili in drogami lahko pridobiš npr. na spletnih straneh CombiChecker in TripSit, določene uporabne informacije pa tudi v registru zdravil Mediately. Enako mero previdnosti in informiranosti ti svetujemo tudi preden se odločiš za mešanje drog. Verodostojne informacije o interakcijah med različnimi substancami lahko najdeš na že omenjenih spletnih straneh TripSit in CombiChecker ali pa na naši spletnih strani (glej članek: Mešanje drog – zakaj ne?).
PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI
Učinki psihoaktivnih snovi na centralni živčni sistem niso nujno skladni z učinki, ki jih oseba zazna. Tako se lahko zgodi, da bo ista substanca pri dveh osebah povzročila podobne spremembe v možganih in v drugih organskih sistemih, osebi pa bosta imeli popolnoma različno izkušnjo.
Na subjektivno zaznane učinke drog pomembno vplivajo naša pričakovanja, ki nastanejo na podlagi naših lastnih prepričanj, preteklih izkušenj s substanco in vseh informacij, ki smo jih pred tem dobili o substanci in njenih učinkih. Morda se določenih pričakovanj in predstav niti ne zavedamo, a ta kljub temu pomembno vplivajo na našo izkušnjo. Verjetnost, da bomo dosegli določeno obliko izkušnje na psihoaktivnih substancah poveča tudi, če si postavimo jasen namen. Ljudje, ki psihoaktivne substance uporabljajo z namenom osebne rasti, duhovnega raziskovanja ali razreševanja osebnih vprašanj, pogosto poročajo o globljih in bolj subjektivno pomembnih izkušnjah. Nasprotno pa lahko strah, negotovost ali negativna pričakovanja privedejo do anksioznih in neprijetnih izkušenj (npr. bad tripa, paničnega napada,…).
Pri določenih substancah (to so predvsem psihedeliki, v manjši meri tudi marihuana in MDMA) posameznikove psihološke značilnosti in akutno psihološko stanje pomembneje vplivajo na samo izkušnjo kot pri ostalih. Psihološki dejavniki vplivajo na vsebino same izkušnje, prav tako pa tudi na čas, ki ga bomo po zaužitju substance potrebovali, da bomo zaznali njeno delovanje, kako intenzivne učinke bomo občutili in v skrajnih primerih celo, ali jih bomo sploh občutili. Moč naše psihe dokazujejo na eni strani raziskave, kjer znaten delež ljudi, ki so zaužili placebo (snov, ki ni psihoaktivna) v veri, da so zaužili določeno psihoaktivno substanco, dejansko doživijo pričakovane učinke in spremenjena stanja zavesti. Na drugi strani pa obstajajo mnoga poročanja posameznikov (večinoma ob uporabi psihedelikov), ki kljub zaužitju dovolj visokih doz substance, ki je imela na ostale ljudi okrog njih pričakovane učinke, sami niso občutili ničesar. Možna razlaga za to bi lahko bila, da imajo nekateri ljudje močnejše kontrolne mehanizme, na katere bi sicer naj delovale substance (pogosto gre za ljudi z visokimi intelektualnimi sposobnostmi in travmatično zgodovino), ti pa jih ovirajo pri tem, da bi občutili učinke v polni meri. Ugotovljeno je bilo tudi, da se osebnostne lastnosti, kot so odprtost za nove izkušnje, absorbcija (t.j. zmožnost globoke osredotočenosti ali poglobitve v vsebino neke izkušnje), sprejemanje in prepustitev povezujejo z doseganjem pozitivnih mističnih izkušenj.
Zelo pomemben vpliv imata tudi set (t. j. naše počutje pred tripom) in setting (t. j. okolje, v katerem tripamo, vključno z ljudmi, ki so prisotni), pri čemer je zelo pomemben naš občutek varnosti. Naša psiha namreč deluje samovarovalno in nas lahko brani pred stanji ranljivosti in odprtosti, ki jih zazna kot potencialno psihološko ogrožajoča. Če je posameznik npr. v zelo stresnem obdobju življenja, v psihološkem stanju boja za preživetje, ali pa če je v okolju, kjer se ne počuti varno, ne zaupa ljudem, ki so okrog njega ipd., se lahko njegovi psihološki mehanizmi varovalno odzovejo tako, da mu onemogočijo prehod v stanja zavesti, do katerih bi sicer lahko prišel s popolnoma enako dozo, če bi substanco le uporabil v drugačnem setu in settingu.
Če je tvojega frenda bolj prijelo kot tebe in razmišljaš o redoziranju…
…ti pred nalaganjem večjih količin predlagamo, da skušaš najti odgovor na to, kaj bi lahko bil vzrok. Če si na zaužito substanco morda razvil toleranco ali pa obstaja možnost navzkrižne tolerance z drugo substanco, če substance nisi vzel v ustrezni psihofizični pripravljenosti oziroma nisi v okolju, kjer se počutiš varno, ti nalaganje dodatnih količin odsvetujemo, saj ti zelo verjetno ne bo dalo tripa, kot bi si ga želel, povečala pa se bo verjetnost za neželene stranske učinke in zdravstvene zaplete. Če si že vzel priporočeno aktivno dozo substance, ti v takih primerih priporočamo, da spoštuješ odziv svojega telesa in si namesto redoziranja raje vzameš pavzo, poskrbiš zase in si tisto noč dober partibadi svojemu frendu:).
Avtorica: Nika Zadravec
Viri
Winters, K. C. in Arria, A. (2011). Adolescent Brain Development and Drugs. The prevention researcher, 18(2), 21–24. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3399589/
Schramm-Sapyta, N. L., Cha, Y. M., Chaudhry, S. idr. Differential anxiogenic, aversive, and locomotor effects of THC in adolescent and adult rats. Psychopharmacology 191, 867–877 (2007). https://doi.org/10.1007/s00213-006-0676-9
Mokrysz, C., Freeman, T. P., Korkki, S., Griffiths, K. in Curran, H. V. (2016). Are adolescents more vulnerable to the harmful effects of cannabis than adults? A placebo-controlled study in human males. Translational psychiatry, 6(11), e961. https://doi.org/10.1038/tp.2016.225
Caffino, L., Mottarlini, F., Zita, G., Gawliński, D., Gawlińska, K., Wydra, K., Przegaliński, E. in Fumagalli, F. (2022). The effects of cocaine exposure in adolescence: Behavioural effects and neuroplastic mechanisms in experimental models. British Journal of Pharmacology, 179(17), 4233–4253. https://doi.org/10.1111/bph.15523
Dowling, G., Weiss, S. in Condon, T. (2008). Drugs of Abuse and the Aging Brain. Neuropsychopharmacol 33, 209–218. https://doi.org/10.1038/sj.npp.1301412
NIDA. (9. 7. 2020). Substance Use in Older Adults DrugFacts. https://nida.nih.gov/publications/drugfacts/substance-use-in-older-adults-drugfacts
Lynch S. S. (2022). Genetic Makeup and Response to Drugs. https://www.msdmanuals.com/home/drugs/factors-affecting-response-to-drugs/genetic-makeup-and-response-to-drugs
Tsyrulnikov, A. (27. 3. 2024). A genetic difference in THC metabolism may explain why some young adults have negative experiences with cannabis. https://web.musc.edu/about/news-center/2024/03/27/genetics-and-cannabis
Barras, M., in Legg, A. (2017). Drug dosing in obese adults. Australian prescriber, 40(5), 189–193. https://doi.org/10.18773/austprescr.2017.053
NIDA. (1. 4. 2020). Sex and Gender Differences in Substance Use. https://nida.nih.gov/publications/research-reports/substance-use-in-women/sex-gender-differences-in-substance-use
Evans, S. M., Haney, M. in Foltin, R. W. (2002). The effects of smoked cocaine during the follicular and luteal phases of the menstrual cycle in women. Psychopharmacology, 159(4), 397–406. https://doi.org/10.1007/s00213-001-0944-7
Liechti, M. E., Gamma, A. in Vollenweider, F. X. (2001). Gender differences in the subjective effects of MDMA. Psychopharmacology, 154(2), 161–168. https://doi.org/10.1007/s002130000648
Howard C. Becker, Griffin, W. C. in Lopez, M. F. (2013). Neuroadaptive Changes that Result from Chronic Drug Exposure. V P. M. Miller (ur.), Biological Research on Addiction (str. 169–178). Academic Press. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-398335-0.00018-2
American Addiction Centers. (9. 8. 2023). What Are the Dangers of Drugs That Cause Cross-Tolerance?. https://deserthopetreatment.com/addiction-guide/cross-tolerance/
Colombo, G., Agabio, R., Lobina, C., Reali, R., Fadda, F. in Gessa, G. L. (1995). Cross-tolerance to ethanol and γ-hydroxybutyric acid. European journal of pharmacology, 273(3), 235–238. https://doi.org/10.1016/0014-2999(94)00687-3
Jain, R. in Holtzman, S. G. (2005). Caffeine induces differential cross tolerance to the amphetamine-like discriminative stimulus effects of dopaminergic agonists. Brain research bulletin, 65(5), 415–421.https://doi.org/10.1016/j.brainresbull.2005.02.024
Desai, R. I. in Terry, P. (2003). Evidence of cross-tolerance between behavioural effects of nicotine and cocaine in mice. Psychopharmacology 166, 111–119. https://doi.org/10.1007/s00213-002-1319-4
Baettig, K., Martin, J. R. in Classen, W. (1980). Nicotine and amphetamine: differential tolerance and no cross-tolerance for ingestive effects. Pharmacology Biochemistry and Behavior, 12(1), 107–111. https://doi.org/10.1016/0091-3057(80)90423-2
UK Rehab. (b.d.). Sensitisation. https://www.uk-rehab.com/addiction-psychology/sensitisation/
Cruz, F. C., Marin, M. T., Leão, R. M. idr. (2012). Stress-induced cross-sensitization to amphetamine is related to changes in the dopaminergic system. Journal of Neural Transmission 119, 415–424. https://doi.org/10.1007/s00702-011-0720-8
Reddy, V. S., Shiva, S., Manikantan, S. in Ramakrishna, S. (2024). Pharmacology of caffeine and its effects on the human body. European Journal of Medicinal Chemistry Reports 10. https://doi.org/10.1016/j.ejmcr.2024.100138
Vanattou-Saïfoudine, N., McNamara, R. in Harkin, A. (2012). Caffeine provokes adverse interactions with 3,4-methylenedioxymethamphetamine (MDMA, ‘ecstasy’) and related psychostimulants: mechanisms and mediators. British journal of pharmacology, 167(5), 946–959. https://doi.org/10.1111/j.1476-5381.2012.02065.x
Hsu, H. R., Mei, Y. Y., Wu, C. Y., Chiu, P. H. in Chen, H. H. (2009). Behavioural and toxic interaction profile of ketamine in combination with caffeine. Basic & clinical pharmacology & toxicology, 104(5), 379–383. https://doi.org/10.1111/j.1742-7843.2009.00382.x
Kohut S. J. (2017). Interactions between nicotine and drugs of abuse: a review of preclinical findings. The American journal of drug and alcohol abuse, 43(2), 155–170. https://doi.org/10.1080/00952990.2016.1209513
YouthAOD. (b.d.). Factors which influence drug effects. https://www.youthaodtoolbox.org.au/factors-which-influence-drug-effects
Olson, J. A., Suissa-Rocheleau, L., Lifshitz, M. idr. (2020). Tripping on nothing: placebo psychedelics and contextual factors. Psychopharmacology 237, 1371–1382. https://doi.org/10.1007/s00213-020-05464-5
Haijen, E. C., Kaelen, M., Roseman, L., Timmermann, C., Kettner, H., Russ, S., … in Carhart-Harris, R. L. (2018). Predicting responses to psychedelics: a prospective study. Frontiers in pharmacology, 9, 897. https://doi.org/10.3389/fphar.2018.00897
Aday, J. S., Davis, A. K., Mitzkovitz, C. M., Bloesch, E. K. in Davoli, C. C. (2021). Predicting Reactions to Psychedelic Drugs: A Systematic Review of States and Traits Related to Acute Drug Effects. ACS pharmacology & translational science, 4(2), 424–435. https://doi.org/10.1021/acsptsci.1c00014